Prodajo celotnega NLB-ja je finančni minister Šušteršič predlagal, ker ni dovolj interesa vlagateljev, ki bi privolili v to, da bi država obdržala 25-odstotni delež, pa tudi zato, da si odprejo širše možnosti.
"Če bo takšna odločitev sprejeta, potem postopki lahko trajajo pol leta, leto dni," je dejal. Po njegovih besedah je treba začeti iskati zainteresirane vlagatelje, počakati pa bo treba na odločitev, kaj bo s slabimi terjatvami; ali bo obveljal zakon o slabi banki ali ne. Po ministrovem mnenju v koaliciji obstaja veliko razumevanje za to težavo.
Najprej čiščenje bilanc in umik države
Posebna strategija za prodajo NLB-ja po ministrovih pojasnilih ni potrebna, potrebna pa je predvsem strategija za prestrukturiranje banke, za reševanje problema slabih terjatev. "Zato potrebujemo odločitev glede tega zakona," je dejal.

Šušteršič sicer upa, da bo zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev slabe banke, obveljal in da ne bo referenduma. V tem primeru lahko namreč takoj januarja pripravijo vse programe, kako bi bila videti bilanca banke po očiščenju.
Kot je povzel besede potencialnih vlagateljev in svetovalcev, ni neke možnosti za resne pogovore, dokler ni jasno, kaj bo s slabimi terjatvami in dokler država vztraja pri 25-odstotnem deležu. Koalicijski partnerji so v ponedeljek pri premierju Janezu Janši razpravljali tudi o možnosti prodaje bank in državnih družb v celoti.

S privatizacijo do boljših lastnikov
Finančni minister Janez Šušteršič je na konferenci z naslovom Umik države iz gospodarstva spomnil, da je v koalicijski pogodbi predvideno, da država v ključnih strateških naložbah obdrži kontrolni delež. Po njegovih besedah pa glavni namen privatizacije ni polnjenje proračuna ali zmanjševanje dolga, temveč dobiti odgovorne lastnike podjetij, ki bodo prinesli svež kapital in razvijali podjetja

Uspešna privatizacija za Šušteršiča pomeni, da se privatizirajo podjetja, ki so dobra in ki bodo od tega imela korist ter da se bodo razvijala bolje, kot se razvijajo zdaj. Kot kandidate je izpostavil Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav in Petrol ter izrazil upanje, da bo vlada v tem ali prihodnjem mesecu formalno začela s temi postopki.

Šušteršič je tudi opozoril, da državna podjetja državi trenutno prinašajo izgubo, ne dobička. Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga pa želijo državno premoženje združiti na enem mestu in ga še bolj odmakniti od vlade

Prva ovira - koalicijska pogodba
Po besedah vodje poslancev SLS-a Mihaela Prevca so v SLS-u do tega zadržani, saj bi v primeru prodaje kršili koalicijsko pogodbo. "Če se bomo odločili prodati banke, Telekom, to pomeni, da je treba popraviti koalicijsko pogodbo," je dodal.
O možnosti prodaje bank in državnih družb bo v petek odločal izvršilni odbor SLS-a, a po oceni Prevca odbor tej možnosti ne bo dal zelene luči. Prevc, ki je skupaj s predsednikom SLS-a Radovanom Žerjavom možnost prodaje že predstavil poslanski skupini.
V DL-ju po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta sledijo koalicijski pogodbi, a bodo v stranki o možnosti prodaje bank in državnih družb v celoti še razpravljali. "Znano je, da je DL naklonjen umiku države in gospodarstva v čim večji meri, razen tam, kjer podjetja upravljajo z javno službo ali javno infrastrukturo," je novinarjem dejal Virant.
Stranke za zdaj sledijo koalicijski pogodbi
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je pisno pojasnil, da glede prodaje deležev podpira rešitve iz koalicijske pogodbe, in tiste, ki bodo prispevale k odpravi posojilnega krča in ki bodo zagnali gospodarstva. SDS utegne o prodaji odločati prihodnjo sredo na seji sveta stranke.
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin vidi dve rešitvi za NLB: bodisi odprodajo bodisi dokapitalizacijo. Odprodaja v celoti po njegovih besedah visi v zraku, saj ni znano, ali je kdo zainteresiran za NLB. Za dokapitalizacijo pa bi bilo potrebno novo zadolževanje ali pa nov zakon za uravnoteženje javnih financ. V petek bo tematiko obravnaval izvršilni odbor stranke in potem bo jasno stališče NSi-ja do odprodaje v celoti.
Erjavcu se prodaja zdi smiselna
O morebitni odprodaji bank in državnih družb v celoti je danes razpravljal tudi izvršni odbor DeSUS-a, a stranka končnega stališča v povezavi s tem še ni sprejela. Predsednik stranke Karl Erjavec je pojasnil, da je treba najprej pridobiti vse podatke o stanju v bankah in podjetjih, ki naj bi bila predmet prodaje, pa tudi o finančnem položaju v državi.
Razmislek o odprodaji državnega premoženja se mu zdi smiseln. Če bo odprodaja državnega premoženja pomenila rešitev države in konsolidacijo javnih financ, bo stranka resno razmislila o spremembi koalicijske pogodbe, je dodal prvak DeSUS-a.

Koalicija se je sicer v ponedeljek dogovorila, da stranke jasne odgovore glede prodaje bank in državnih družb v celoti podajo do ponedeljka.