V vseh predpisih, v katerih je država oz. Republika Slovenija določena kot ustanoviteljica in edina družbenica ter vlada kot izvajalka nalog in pristojnosti skupščine ali edine družbenice STA-ja, se bo z dnem uveljavitve zakona štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog pristojnosti skupščine Nacionalni demografski sklad, določa sprejeti amandma odbora.

Odbor DZ-ja ga je sprejel namesto sprva predlaganega in nato umaknjenega predloga dopolnila SDS-a, SMC-ja in NSi-ja, ki je predvideval med drugim spremembe zakonov o družbi Slovenske železnice, o Kobilarni Lipica, o Uradnem listu RS in o STA-ju. To dopolnilo je bilo predlagano, potem ko je zakonodajno-pravna služba DZ-ja med drugim ugotovila, da v prvem odstavku 71. člena predloga zakona niso navedene vse gospodarske družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, ki jo upravlja vlada.

Zato je zakonodajno-pravna služba opozorila, da je treba, če se na sklad prenesejo vse kapitalske naložbe države, ki jih upravlja vlada, razen tistih, naštetih v alinejah, s tem uskladiti tudi vse druge zakone, iz katerih izhaja odstop od zakona o Slovenskem državnem holdingu.

Zaradi prenosa bi bilo treba spremeniti tudi določbe drugih zakonov, ki določajo, da je država edini delničar ali družbenik družbe, ali da svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo (kot določata npr. zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki ter o družbi Slovenske železnice).

V umaknjenem predlogu dopolnila je bilo tako predvideno, da bi v zakonu o STA-ju določili, da je edini ustanovitelj in družbenik STA-ja Nacionalni demografski sklad (ne več država) in da sklad (ne več država) izvaja pravice družbenika. Predvidena je bila tudi sprememba, da štirih članov nadzornega sveta STA-ja ne bi več imenoval DZ na predlog vlade, ampak bi jih imenoval Nacionalni demografski sklad.

Prav tako je bila predvidena sprememba, da STA ne more brez soglasja sklada (ne več vlade) pridobiti, obremeniti ali odtujiti nepremičnega in drugega premoženja, katerega vrednost presega 25 odstotkov vseh letnih prihodkov STA-ja iz preteklega leta.

V postopku je tudi predlog Levice

V postopku DZ-ja je sicer predlog novele zakona o STA-ju, ki so ga vložili poslanci Levice in ki predvideva, da bi med obvezne vsebine poročanja v angleškem jeziku umestili tudi poročanje o prostovoljstvu in o nevladnih organizacijah. Predlog je novembra lani prestal prvo obravnavo v DZ-ju, sredi januarja ga je podprl tudi odbor DZ-ja za kulturo.

Vlada tega predloga sicer ne podpira, je na januarski seji odbora za kulturo povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, saj da vlada sama pripravlja predlog novele zakona o STA-ju.

Vladni zakonski predlog korak nazaj

Vlada je julija lani v javno obravnavo v sklopu predvidenih sprememb nekaterih medijskih zakonov že poslala osnutek novele zakona o STA-ju, ki pa je naletela na ostro kritiko v delu politike, stroke in novinarskih združenj. Osnutek, ki je septembra sklenil javno obravnavo, je med drugim predvideval spremembo načina financiranja in upravljanja STA-ja, na STA-ju pa so ga označili kot velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja.