Regijski zmagovalci so še Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Kočevje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, Radlje ob Dravi v regiji od Koroške do Posavja, v vzhodni Sloveniji pa so zmagale Ruše.

Največjega preboja Kočevja po navedbah organizatorjev ni mogoče neposredno izmeriti. Prej sta bili za kraj značilni stagnacija in ujetost v rane preteklosti, zdaj pa v Kočevju prevladuje nov duh, ki ga zaznamujeta modernost in optimizem. V kraju imajo močan program za mlade in izjemno aktiven center mladih, so inovativni na področju upravljanja in delujejo zgledno transparentno. Prav tako spodbujajo nastajanje mladih tehnoloških podjetij, socialno podjetništvo, zadružništvo in krožno gospodarstvo.

"Kočevje ni idealen kraj. Ima vrsto težav in izzivov. A ne glede na te so v kraju prepričali Japonce iz družbe Yaskawa, da v Evropi ni boljšega kraja za novo tovarno industrijskih robotov. Če Slovenija res gradi prihodnost na kombinaciji digitalnega in zelenega, Kočevje lahko postane zgled te razvojne paradigme. Tako rekoč kraj sožitja med medvedi in roboti," so še zapisali v obrazložitvi.

Vodja raziskave Zlati kamen Robert Mulej iz podjetja SBR je povedal, da raziskava kaže, da so bile v zadnjih štirih letih razvojno najbolj prebojne srednje velike občine z mladimi župani, ki imajo hkrati bogate izkušnje in široke interese.

Raziskava je sicer kot dobre primere izpostavila 12 občin, ki so kandidirale za nagrado zlati kamen. Med drugim so ugotovili, da gre za občine, ki v ospredje postavljajo okoljsko in družbeno vzdržen razvoj. Še zanimiveje pa je po njegovih besedah, da med kandidatkami prevladujejo srednje velike občine, torej takšne z od 10.000 do 20.000 prebivalcev. "Hitre in merljive preskoke je zelo težko narediti, če ni kritične mase, medtem ko se večje občine težje oziroma počasneje premikajo," je razloge za to pojasnil Mulej.

Uspešne občine pa se premikajo od infrastrukture k znanju, namesto ideologije v ospredje postavljajo interese. Napravile so tudi že prve korake na področju pametnih mest, je povedal Mulej.

Vprašanja prihodnosti
Med vprašanji prihodnosti je Mulej med drugim izpostavil t. i. indeks bega možganov, ki pove zelo veliko o tem, kako bo občina v prihodnjih letih privlačna tako za prebivalce kot vlagatelje. Izrednega pomena bodo tudi demografska gibanja.

"Leta 2013 smo imeli 19 občin, kjer je bilo več kot 20 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. V tem kratkem času se je število teh občin povečalo na 65," je poudaril. Imamo tudi prvo "staro" občino - tisto, kjer je 30 odstotkov prebivalcev starejših od 65.

Kakšen bo trajnostni razvoj občin?
Tretje pomembno prihodnje razvojno področje bo zeleni oz. trajnostni razvoj. Tukaj bo izrednega pomena indeks samozadostnosti trga dela. Mulej je izpostavil velike okoljske vplive dnevnih migracij na delo. "Rešitev vprašanja delovnih migracij je v veliki meri lokalna. Občine bodo zato ključne v bitki za rešitev planeta," je spomnil.

V zadnjem času je veliko govora tudi o pomenu podatkov. A samo imeti jih ni dovolj, je izpostavil Mulej: "Šele ko jih zložimo na pameten, ustvarjalen način, lahko pričakujemo preboj."