Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič, Slovenski državni holding (SDH) nadaljuje pogajanja z vsemi potencialnimi kupci, ali se je kateri izmed njih že umaknil, pa za zdaj ni znano. Pogodbo z novim lastnikom naj bi vsekakor podpisali še letos, da bi ujeli rok za odprodajo, ki ga je vladi postavila Evropska komisija.

Po poročanju Dnevnika naj bi madžarska banka OTB za NKBM ponujala od 300 do 350 milijonov evrov, milijarder Wilbur L. Ross s svojim skladom 200 milijonov, medtem ko je višina ponudbe Apolla neznanka.

Največ možnosti za OTP?
Analitiki največ možnosti za nakup pripisujejo banki OTP ter skladu Apollo. Madžarski OTP posluje solidno in je po bilančni vsoti sedemkrat večja banka od NKBM-ja. Ima 36 tisoč zaposlenih in 13 milijonov komitentov. Svojo mrežo je banka spletla v večini srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, na Hrvaškem, Slovaškem, v Bolgariji, Srbiji, Romuniji, Črni gori, Ukrajini in Rusiji.

Prav hčerinski banki v Ukrajini in Rusiji pa predstavljata osrednje tveganje za poslovanje OTP-ja v prihodnje. Zaradi njunega spora se namreč utegne obseg slabih posojil ter odpisov v OTP-ju povečati.

Apollo upravlja 3,5 milijarde evrov
Finančni sklad Apollo po drugi strani upravlja portfelj, vreden 3,5 milijarde evrov, ki je samo v zadnjem letu zrasel za 22 odstotkov. Glede tega, kateri kupec bi bil primernejši, ni enoznačnega odgovora, je poročala Jereb Brankovič.

Nekateri so prepričani, da finančni skladi niso primeren kupec, saj bodo banko le očistili, odpustili odvečne zaposlene in jo nato strategu prodali za višjo ceno. Drugi pa trdijo, da so finančni skladi, kot je Apollo, enakovreden kupec strateški banki. Nobeden izmed njiju namreč ne jamči, da bo banka po prevzemu rasla hitreje in obsežneje zaposlovala. Garancije tako ni, zato naj bi kot pomembnejše merilo najverjetneje upoštevali predvsem ceno, je še poročala Jereb Brankovič.