Komisija za prodajo se je namreč v četrtek spet sešla, pri čemer se je izkazalo, da ponudba britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital ne ustreza naši zakonodaji, poroča TV Slovenija.

Po neuradnih informacijah naj bi namreč nemško-britanski konzorcij Telekomove delnice nameraval kupiti s pomočjo posojila, za katerega bi zastavil prav ciljne delnice, kar je v nasprotju z novo, tako imenovano protitajkunsko zakonodajo.

Islandski Skipti, d. d., je za 700 milijonov evrov leta 2005 kupil islandski telekom Síminn. Lani je imel za 25 milijonov dobička.

(Pre)majhen islandski trg
Simin je osrednji ponudnik telekomunikacij ter mobilnih in spletnih servisov za islandski trg, na katerem naj bi imelo osebni računalnik kar 90 odsotkov, internetno povezavo pa 80 odstotkov gospodinjstev. Julija 2005 je namreč država prodala svoj 98,8-odstotni delež v tej družbi, decembra 2005 pa so se Síminn, Skipti in islandska TV združili v družbo z (enakim) imenom Síminn.

Med drugim je družba Skipti marca 2007 kupila britansko mobilno telefonsko podjetje Aerofone, novembra pa tudi Ventelo Danmark, danski del Norveške telokomunikacijskega podjetja Ventelo z okoli 6.000 uporabniki. Aprila je tudi pridobila vse delnice glavnega islandskega IT-podjetja Sensa.

Navzkrižni prevzem?
Skipti, ki je sicer od slovenskega Telekoma kar trikrat manjši, naj bi svoje delnice s slovensko družbo izmenjal in postal 51-odstotni lastnik Telekoma, ta pa 49-odstotni lastnik Skiptija. Prej bi bilo seveda treba opraviti podrobno cenitev obeh družb in določiti menjalno razmerje.

Lipa za izločitev Telekoma iz prodaje
Na zaenkrat še ne potrjene informacije o prodaji se je že odzvala skupina nepovezanih poslancev Lipa s predložitvijo odloka, s katerim predlagajo izločitev Telekoma s seznama naložb za prodajo. Poslanec skupine Lipa Sašo Peče je opozoril, da vlada prodaja Telekom na glede na ceno in brez upoštevanja dejstva, da bi morali podjetje razumeti kot infrastrukutro za komunikacije v Sloveniji.

Peče tudi poudarja, da ne gre za naključje, da so oktobra sprejeli spremembe odloka o programu prodaje državnega premoženja, v katerem se omenja možnost navzrkižnega lastništva.