Uroš Rotnik, za katerega naj bi vlada po neuradnih informacija Radia Slovenija že iskala zamenjavo, se je s pismom premierju Borutu Pahorju odzval na pismo (prav tako naslovljeno na premierja), v katerem direktor direktorata za energijo Janez Kopač pojasnjuje svoj pogled na domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6.

Vizjak delal na dveh, nezdružljivih funkcijah
Rotnik pismo zavrača po posameznih odstavkih in med drugim piše, da glede izdaje energetskega dovoljenja ni zavajal javnosti, kot mu očita Kopač, ampak poudarja, da je bila težava pri izdaji le ta, "da ga takratni minister za gospodarstvo ni želel podpisati, ko je bil pripravljen". Izpostavlja, da je bil takratni minister Andrej Vizjak tudi predsednik nadzornega sveta HSE-ja, kar po njegovem mnenju pomeni, da je delal na dveh, sicer nezdružljivih funkcijah.

Rotnik poudarja, da se je od TEŠ-a zahtevalo, da lahko načrtuje moč bloka do največ 500 MW, s čimer se v TEŠ-u nikakor niso mogli strinjati, saj je "nemogoče na lokaciji Šoštanja s premogom, kot ga imamo, in temperaturo okolice ter hladilne vode doseči izkoristek 43 odstotkov". Omenjeni izkoritek pa je "pogoj po BAT-kriterijih, ki je nujno potreben, da se finančne institucije, kot sta EIB in ERBD, odločijo za začetek skrbnega pregleda, ki je odločujoč za odobritev strateško najugodnejšega posojila", piše Rotnik.

Za dovoljenje za blok manjše moči zaprosili v dogovoru s HSE-jem?
Zapisal je še, da so v dogovoru s HSE-jem (da ne bi izgubljali časa za začetek naložbe) najprej podali vlogo za energetsko dovoljenje za blok moči 500MW in nato "z dodatnimi študijami utemeljili našo prvotno namero in stališče, da je minimalna moč bloka 6 v Šoštanju 600MW". Da je ta moč najprimernejša, naj bi dokazovala študija, ki jo v pismu omenja Rotnik, in zavrača Kopačevo trditev, da je za zamude kriv investitor.

Kaj je TEŠ počel vseh 26 mesecev?
Rotnik tudi zanika Kopačevo trditev, da je bil 7. oktobra 2006 objavljen razpis za predkvalifikacijo ponudnikov, kar naj bi kazalo, tako piše Kopač, da je investitor "precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne dokumente". Po Kopačevih trditvah so namreč za to porabili 26 mesecev.

Uroš Rotnik trdi, da je šlo za "razpis za izbiro sposobnih ponudnikov za dobavo GTO za blok 6 moči 600 MW TEŠ". O tem, zakaj je bilo za to potrebno toliko časa, pa Rotnik pojasnjuje, da so morali predtem pridobiti energetsko dovoljenje in da bi bilo neresno ter neodgovorno objaviti razpis, "preden bi bila s strani ministrstva za gospodarstvo podana pobuda za začetke postopkov sprejemanja umestitve bloka 6 v prostor".

Premoga je/ni dovolj?
Glede zalog premoga, za katere Kopač v pismu trdi, da jih ni dovolj za vso življenjsko dobo TEŠ 6, saj je na voljo 75 milijonov ton (dovolj do leta 2028), preostalih 49 milijonov ton pa je vezanih v varnostnih stebrih in neizkoriščenih žepih, pa Rotnik odgovarja, da je premoga za življensko dobo TEŠ 6 dovolj, saj naj bi jih glede na način delovanja potreboval 92 milijonov ton.

Rotnik odgovarja tudi na Kopačeve trditve o tem, da se je TEŠ razpisa lotil, ne da bi imel "vsaj približno zaprte finančne konstrukcije". Direktor TEŠ-a trdi, da je bila finančna konstrukcija izdelana in potrjena že v prvem investicijskem načrtu iz aprila 2006.

Cena TEŠ-a: Zakaj 230 milijonov več?
V zvezi z enim izmed najbolj perečih vprašanj, ki je razburilo tudi javnost, in sicer očitku, da se je cena investicije v le devetih mesecih podražila za 230 milijonov evrov, na 798.808.000 evrov, pa Rotnik pravi, da si Kopač napačno predstavlja, da gre za novo pogodbeno ceno. Pojasnjuje, da je izhodiščno ceno iz junija 2008 (ki jo omenja Kopač in vključuje tudi tehnološko ustrezno oceno) nemogoče primerjati s ceno neizbranega ponudnika s tehnološko neustrezno opremo, katerega cena pa naj bi bila že julija 2007 višja od prvotne in naj bi znašala med 711 in 786 milijoni evrov. Omenjenega ponudnika naj bi izločili prav zaradi neustreznih tehničnih rešitev in neustrezne opreme, piše Rotnik.

Rotnik tudi zavrača Kopačeve trditve, da sta TEŠ in HSE pogodbo sprejela in podpisala, ter so zato vsi poskusi znižanja le "moledovanje inferiorne stranke", vsi morebitni popusti pa le rezultat Alstomove dobre volje in miloščine. Zapisal je, da je v pogodbi zapisano določilo, da se cena dokončno določi tri mesece pred uradnim začetkom izvrševanja pogodbe, kar je v tem primeru avgust 2009. V tem času naj bi se pogodbeni stranki intenzivno pogajali o končni ceni.

695 milijonov - končna cena?
Tako naj bi bila končna cena oblikovana avgusta letos, znašala pa bo 694.973.000 evrov. Trditev Kopača, da je marža za Alstomove nadzornike 25 odstotkov stroškov montaže pa, da ne drži, ampak naj bi bili plačani iz cene za opremo. Zvišanje cene stroškov montaže Rotnik pojasnjuje z vključitvijo stroškov zavarovanja.

Hladna rezerva = znižanju proizvodnje
Rotnik piše tudi o usodi blokov 4 in 5 in pravi, da je v vseh dokumentih opisano znižanje letne proizvodnje bloka 5 z 1.900GWh letno na 1.050GWh, po letu 2020 pa znižanje do samo 350GWh. "Res je, da do januarja 2010 temu znižanju nismo rekli hladna rezerva, temveč le znižanje proizvodnje. Vsebinsko ves čas govorimo o enakem režimu obratovanja bloka 5." Četrti blok v dokumentih ni bil črtan, ampak je bil ves čas predviden kot hladna rezerva.