V predvolilni kampanji so politični tekmeci ponujali različne ekonomske rešitve za sanacijo pešajočega gospodarstva in vse hitreje naraščajočega državnega dolga. Eni so napovedali dvig davkov, ki bi polnil proračun, drugi bi z znižanimi davki razbremenili gospodarstvo, sindikati pa bi situacijo reševali (tudi) z dvigom socialnih prispevkov delodajalcev. Na Gospodarski zbornici Slovenije sta zbranim gospodarstvenikom svojo oceno napovedanih ukrepov podala ekonomista Boris Majcen in Mitja Čok.

"Gospodarske rasti ne moremo pričakovati"
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je na seji upravnega odbora uvodoma komentiral: "Nastaja klima, ko se vsi spoznamo tako kot na nogomet tudi na makroekonomijo." Pada množica predlogov, o njih vsi razpravljajo, medtem pa Slovenija drsi v novo recesijo, je izjavil. Po njegovi oceni je dolžniška kriza vse težja in nismo daleč od ugotovitve, da ob razdolževanju gospodarstva in napovedanega vladnega naglega kleščenja javne porabe Slovenija ne more pričakovati gospodarske rasti.

Drugačna dohodnina, milijarda manj v proračun
Kot je simulacijo ukrepov pojasnil Majcen, so v njej zajeli vzorec 40.000 gospodinjstev, državno strukturo in na njej simulirali učinek desetih ekonomskih ukrepov, ki so jih izbrali iz programov različnih strank. Najprej sta se lotila sprememb lestvice za dohodnino, ki letno državi prinese dve milijardi evrov. Nova lestvica bi ohranila pet razredov, a razbremenila tiste s srednjimi in visokimi dohodki, ukrep pa je predlagal fiskalni svet. "Tak ukrep bi prinesel več kot milijardo evrov izpada dohodkov," je zatrdil Čok. Proračunski primanjkljaj bi se povečal za tri odstotke in negativno vplival na rast bruto domačega proizvoda (BDP-ja). Prihranek bi sicer povečal povpraševanje gospodinjstev, je dodal.

Dvig DDV-ja bi prinesel manj od pričakovanj
Simulacija dviga zgornje stopnje davka na dodano vrednost (DDV-ja) za dve odstotni točki je pokazala, da bi se priliv v proračun povečal, proračunski primanjkljaj pa zmanjšal za četrtino odstotka BDP-ja. A v proračun se ne bi nakapljalo dodatnih 200 milijonov evrov, temveč le 90 milijonov, saj bi dvig prinesel upad zaposlenosti, proizvodnje, pa tudi splošne blaginje, je zatrdil Čok.
Socialna kapica bi povečala primanjkljaj
Uvedbo socialne kapice je predlagala koalicija, ekonomista pa sta za izračun uporabila stopnjo, ki trenutno že velja za samostojne podjetnike - 47.000 evrov na letni ravni. Ta bi prinesla precejšnji nov primanjkljaj v proračunu in povečala javni dolg, a negativni učinek bi se z leti zaradi višje gospodarske dejavnosti zmanjševal.

Krčenja v javnem sektorju
V okviru napovedanega rebalansa proračuna je tudi znižanje stroškov dela v javnem sektorju. Če se ti znižajo za desetino, zaposlenost pa se ne spremeni, bo manjši odliv denarja v javnost zmanjšal potrošnjo, posledično pa tudi BDP. Pozitiven učinek bi se pokazal le na znižanju proračunskega primanjkljaja, je pojasnil Majcen. Podoben učinek bi imelo splošno nižanje javnih izdatkov s ciljem, da ti v letu 2013 ne bi presegli 45 odstotkov BDP-ja. To bi nižalo splošno povpraševanje, hkrati pa bi pozitivno vplivalo na obresti na državni dolg.

"Ničen" učinek nižjega davka na dohodek
Vlada ima v programu nižanje davka na dohodek pravnih oseb v štirih letih na 15 odstotkov. Po Majcnovi oceni bo končni učinek ničen: država bo prejela okoli 160 milijonov evrov manj, hkrati pa bodo s tem denarjem razpolagala podjetja. Država se bo morala spopasti s povečanim proračunskim primanjkljajem, obenem pa bo država privlačnejša za dotok tujega kapitala.

Splošna olajšava na investicije
Povečanje proračunskega primanjkljaja bi povzročila tudi splošna investicijska olajšava, do 40 odstotkov skupnega zneska investicije. Rast BDP-ja bi se skromno povečala, a v proračunu bi zazevala 330-milijonska luknja, kar bi občutno povečalo obresti na državni dolg. "Stvar ocene je, ali bo to država lahko kompenzirala s pozitivno reakcijo gospodarstva," je k temu dodal Majcen.
Država si izposodi milijardo, da jo gospodarstvu
Sama Gospodarska zbornica Slovenije je že prejšnji vladi predlagala dodatno, milijardno zadolžitev v tujini. Ta denar bi potem država prek investicijskih transferjev pretočila v gospodarstvo in tako pognala aktivnost, so takrat ocenili na GZS-ju. Takšna poteza bi sprva prinesla pozitivne makroekonomske učinke, težava bi nastala, ko bi se zaradi dodatne zadolžitve povečale tako obresti na dolg kot proračunski primanjkljaj, je zatrdil Majcen. Državni investicijski transferji bi poleg tega v gospodarstvu izrinjali zasebne investicije.
Slaba banka, tri milijarde novega dolga
Za ustanovitev slabe banke bi se po Čokovih besedah morala država dodatno zadolžiti za kar tri milijarde evrov, pri čemer ta dodatna sredstva ne bi vstopala v gospodarstvo. To bi pomenilo hud udarec za proračun, saj bi se obresti na državni dolg povečale kar za tretjino, sam dolg pa za petino, je opozoril avtor raziskave.
Dvig prispevne stopnje za delodajalce
Že ob lanskih razpravah ob pokojninski reformi so sindikati predlagali reševanje luknje v pokojninski blagajni (v katero se letno pretoči velik del državnega proračuna) s povečanjem stopnje socialnih prispevkov za delodajalce. Avtorja sta predvidevala dvig za šest odstotnih točk, na 22,1 odstotka. Avtorja sta opozorila, da bi se zaposlenost takoj zmanjšala za vsaj 1,3 odstotka, več bi bilo brezposelnih, hkrati pa bi morala država še več nameniti za nadomestila za brezposelnost. Sledili bi nižja konkurenčnost, negativen izvoz in upad domače proizvodnje, je zatrdil Čuk.
Skupni izkupiček vseh predlaganih ukrepov
Brez upoštevanja uvedbe slabe banke bi ob uvedbi vseh prej navedenih ukrepov v nekaj letih BDP-ja povečali za en sam odstotek - a isto bi dosegli tudi brez vsega tega, sta ugotovila avtorja. Nekoliko bi sicer povečali zaposlenost, a tekoči proračunski primanjkljaj precej poslabšali. Največji delež učinka bi nosila nova dohodninska lestvica, ki bi doprinesla kar milijardo in sto milijonov evrov dodatnega proračunskega primanjkljaja. Ocenila sta še, da dolgoročno doseganje cilja 45-odstotnega deleža javne porabe v BDP-ju ni več mogoč, saj smo že zdaj "najmanj dva odstotka" nad to stopnjo.
"Težko je doseči konsolidacijo javnih financ in hkrati poseči po ukrepih, ki bi lahko pomagali gospodarstvu," je sklenil Majcen.