Križanič je bil minister za finance v vladi Boruta Pahorja, v obdobju 2008-2012, predtem pa je bil od junija 2005 član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Termoelektrarne Šoštanj (Teš).

Ker je za Teš izdelal študijo o primernosti naložbe v šesti blok, se je tako kot nadzornik in minister izločil iz kakršnega koli odločanja o tem projektu, je pojasnil članom komisije. Vlada je takrat zahtevala, da se vzpostavi ekonomika projekta, sam se v obvladovanje cen ni želel vključiti, o tem so odločali drugi.

Vlada se po njegovih pojasnilih v podrobnosti cen posameznih postavk ni spuščala, dokler ni prišlo do vprašanja državnega poroštva. Takrat so se začele intenzivne razprave in pritisk na znižanje cene. "Po mojem vedenju so razprave na vladi tekle o obvladovanju stroškov projekta in o tem, ali naj država da garancijo, ker so bili pogoji EIB-ja ugodni," je dejal.

Ključen problem: pogodba z Alstomom
Po Križaničevem mnenju je ključen problem v podpisu pogodbe z Alstomom, ne nadzorni svet HSE-ja ne vlada pa niso vedeli, kako in pod kakšnimi pogoji je bila ta podpisana - vse dokler se ni zamenjalo vodstvo v HSE-ju. Vlada po njegovih pojasnilih ni vedela za podrobnosti, kot je npr. eskalacijska klavzula, ki so pripomogli k zviševanju cene naložbe.

O tem, kar se je dogajalo predtem, mimo volje nadzornikov, na odprtem delu seje ni želel govoriti, to naj bi pojasnil na zaprtem delu seje. Na zaprtem delu naj bi govoril tudi o ozadju pogodbe z Alstomom, ki izvira iz časa pred letom 2008.

Več ... za zaprtimi vrati
Vlada je po njegovih besedah opazila 'napihovanje' cene in zahtevala, da se to prekine, da se cena oz. stroški obvladajo, ni pa imela podatkov, kako je osnovna pogodba z Alstomom podpisana. Vlada je tako razpravljala le o obvladovanju stroškov, hkrati pa se je na to obesil spor med dvema politikoma v koalicijskih strankah, o čemer naj bi sicer govoril za zaprtimi vrati.

Na podlagi nepoznavanja pogodbe z Alstomom je bila vlada po Križaničevih pojasnilih prepričana, da je mogoče projekt (ta se je namreč v letu 2009 podražil na okoli 1,4 milijarde evrov) z ustreznimi pritiskom stroškovno spraviti v nižje okvire.

Ob tem je opozoril še na padec cen na trgu električne energije. Nizke cene elektrike so namreč po njegovih besedah posledica velikih subvencij v obnovljive vire energije, predvsem v Nemčiji, in te so se začele zelo hitro povečevati v letu 2011. Prepričan je, da bi Teš 6 na trgu normalno deloval, če ne bi te velike subvencije sesule trga.

Križanič se sicer ni spomnil, ali je bil predlog za ustavitev projekta, zdaj ocenjenega na 1,428 milijarde evrov, kdaj na vladi. Ob tem je tudi spomnil, da državno poroštvo za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB) ni bilo dano v času vlade v obdobju 2008—2012.