Oprostitev obdavčitve je po mnenju ministrstva za kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena nujna predvsem za spodbuditev njihove oživitve, saj so z njihovim upravljanjem povezani visoki stroški za obratovanje in vzdrževanje ter zahteven varstveni režim z omejitvami glede gospodarskega izkoriščanja.

Kulturne spomenike je po navedbah ministrstva že zdaj zelo težko prodati ali oddati, lokalne skupnosti pa same niso zmožne zagotoviti denarja za celovito obnovo, vzdrževanje in obratovanje.
Država z davkom na lastno lastnino ne bi dobila veliko
Ministrstvo bi iz obdavčitve izvzelo tudi nepremičnine, ki imajo status javne kulturne infrastrukture. Ta je sicer že po definiciji lahko le v državni oz. občinski lasti, tako da davek na te nepremičnine ne bi prinesel svežega denarja v lokalne ali državni proračun.

Kulturni javni zavodi, ki so večinoma upravljavci teh nepremičnin, pa že zdaj plačujejo visoka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pravijo na ministrstvu. Ob tem predlagajo, da bi lahko občine znižale davčno stopnjo do 50 odstotkov za nepremičnine, ki so kulturna dediščina in jo lastniki vzdržujejo.

Dragi sakralni objekti, ki jih nihče ne želi kupiti
Predlagana obdavčitev sakralnih objektov pa postavlja vprašanje čezmernega posega države v versko svobodo oziroma bojazen, da verske skupnosti ne bodo zmogle plačila davščin in da bo zaradi tega v znatni meri oteženo ali celo ogroženo njihovo delovanje, menijo na ministrstvu. Tak pomislek je izrazil tudi RKC.

Poleg tega so objekti verskih skupnosti iz različnih razlogov skoraj izključno objekti z bistveno višjo vrednostjo od objektov drugih nepridobitnih organizacij, čeprav v primerjavi z drugimi sploh niso tržno blago in/ali tržno zanimivi. "Graditev in posedovanje objektov, namenjenih bogoslužju oziroma drugemu obredju, sodi v sklop človekove pravice do verske svobode. Država to pravico pospešuje," pravijo na ministrstvu.

Zato predlagajo, da se med izjeme dodajo objekti registriranih verskih skupnosti, ki so namenjeni izključno obredju (cerkve, kapele, znamenja, džamije, molilnice, sinagoge, templji ipd.) ter življenju in delu redovnih skupnosti (samostani).