Hitrega okrevanja ni pričakovati, zato bo tudi sedmi sveženj bolj blažitev posledic, manj pa izhod iz krize.

Ranljive skupine bodo, podobno kot prvič, znova deležne solidarnostne pomoči, pravi vodja svetovalne skupine Matej Lahovnik: "Tukaj mislim predvsem na pomoč najšibkejšim, kot bi rekel – gre za upokojence, predvsem za tiste z nižjimi pokojninami."

Ker epidemija omejuje tudi prostovoljna gasilska društva, bo treba tudi zanje poiskati rešitev. "In bo treba najti neke nadomestne vire financiranja, ker je prostovoljno gasilstvo eden takih segmentov, ki je za Slovenijo zelo pomemben," poudarja Lahovnik.

Odpraviti je treba ozka grla, pomoč mora čim prej k prizadetim. "Menim, da bo zelo pomembno, da se ti ukrepi iz šestega svežnja čim prej spravijo v življenje," pravi sogovornik.

Ob ukrepih raje odpiranje storitev

Analizirati bo treba stanje v posameznih panogah, se odzivati na nepredvidljive situacije, kot je zdaj s smučišči – Italija, Francija in Nemčija bi jih zaprle, Avstrija ne: "Bo to neki novi moment in se bo za to panogo morala najti neka rešitev, viri financiranja."

Tudi v sedmem svežnju bodo osredotočeni na ustrezno likvidnost velikih sistemov. Z upoštevanjem varovalnih ukrepov pa bi bilo bolje odpreti nekatere storitve, na primer frizerske, meni Lahovnik.

Na mizi imajo tudi dvig minimalne plače. To je stvar socialnih partnerjev, posegi vlade pa nepotrebni. "Mislim, da sama korona, da je vprašljivo, da jo zdaj potrebujemo kot razlog za to, da se prelaga neki dvig. Zakaj bi bila situacija drugačna čez pol leta ali leto dni," se sprašuje Lahovnik.

Temelj za izhod iz krize je še vedno evropski sklad za okrevanje, Lahovnik pa upa na čimprejšnji kompromis.