Na začetku leta je bil najugodnejši trenutek za vstop na trg. Takrat je prevladoval strah, da se svet ne bo mogel izogniti katastrofalnemu scenariju s 30. let prejšnjega stoletja. Toda usklajene akcije centralnih bank, ki so obresti spustile na rekordno nizko raven in s preostalimi neobičajnimi ukrepi poskrbele za presežno likvidnost, so svet rešile najhujšega. Položaj se je nepričakovano hitro popravil, največje banke niso bile podržavljene, vodilna gospodarstva pa so v tretjem četrtletju že zaznala rast bruto domačega proizvoda. Toda skeptiki se medtem sprašujejo, kaj bo, ko državnih spodbud ne bo več. Bomo šele takrat plačevali račune za vse te ukrepe?

Nafta letos pridobila 78 odstotkov
Newyorški Dow Jones (10.428 točk) se je leta 2009 povzpel za 18,8 odstotka, čeprav je stopnja brezposelnosti v ZDA vztrajno naraščala in prvič v novejši zgodovini presegla mejo desetih odstotkov. Takega letnega porasta Wall Street ni videl od leta 2003, res pa je, da je sledil 33,8-odstotnemu padcu v letu 2008, tretjemu največjemu enoletnemu padcu v zgodovini. Bikovski trend je lani zaznamoval tudi trg surovin in plemenitih kovin. Cena lahke nafte se je povzpela kar za 78 odstotkov (največ v zadnjem desetletju), medtem ko je zlato pridobilo približno četrtino vrednosti. V veliki meri ima zasluge za tolikšen porast nafte in zlata šibkejši dolar, ki pa je decembra vendarle začel kazati moč.

Glavno vprašanje: kdaj bo Fed začel višati obresti?
Večina investicijskih odločitev naj bi v tem letu temeljila prav na dolarju in na pričakovanjih, kdaj bo ameriška centralna banka začela višati obresti. Če bodo gospodarski kazalci (zlasti stopnja brezposelnosti in rast bruto domačega proizvoda) ugodni, bo Fed to storil prej od pričakovanj, morda že sredi leta. S tem se bo ameriška valuta še naprej krepila, borze pa utegne doleteti tudi večji popravek. Leta 2009 je bila namreč pri velikih vlagateljih zelo priljubljena tako imenovana "carry trade" strategija, kar pomeni zadolževanje v dolarjih (obresti v ZDA so bile skoraj ničelne) in kupovanje visoko donosnih valut oziroma delnic.

Letošnje spremembe delnic na Lj. borzi:

Matej Tomažin ne izključuje medvedjega trenda
O napovedih za 2010 smo vprašali tudi predsednika uprave KD Investments Zagreb Mateja Tomažina: "Napovedi so zelo različne. Sam se bolj nagibam k razkritju posledic, ki jih je povzročila recesija, kar pomeni, da bi lahko videli kar nekaj razočaranja pri vlagateljih. Pričakujem, da bo zato leto zelo razgibano z nihanji borznih tečajev, kjer nas ne bi smeli presenetiti niti negativni trendi. Zavedati se je treba, da bomo v 2010 zaznali počasno usihanje vpliva vladnih stimulacij, prav tako se bodo začele obrestne mere višati. Ob še naprej visoki stopnji nezaposlenosti bo prav zanimivo opazovati, kaj se bo dogajalo s porabo, kje točno bo neka nova norma poslovanja."