Med regijami so še vedno občutne razlike v razvitosti, ki pa so se lani nekoliko zmanjšale. BDP v letu 2022 je po letni oceni statističnega urada ocenjen na 57,04 milijarde evrov. Na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija je odpadlo 24,17 milijarde evrov, na Zahodno Slovenijo pa nekaj več kot 32,86 milijarde evrov, je ta teden objavil statistični urad.

Od statističnih regij je še naprej izrazito izstopala osrednjeslovenska regija, v kateri so ustvarili 21,93 milijarde evrov BDP-ja, v vseh drugih regijah so številke bistveno nižje. Še najbližje sta bili podravska (7,23 milijarde evrov) in savinjska regija (6,20 milijarde evrov).

Najbolj je medtem BDP zrasel v obalno-kraški regiji (za 6,8 odstotka, na 3,09 milijarde evrov), sledili sta gorenjska (za 15,0 odstotka, na skoraj pet milijard evrov) in goriška (za 10,2 odstotka, na 2,85 milijarde evrov).

Najnižjo rast so statistiki zaznali v posavski regiji (rast za le 0,1 odstotka, na 1,60 milijarde evrov), sledila je jugovzhodna Slovenija (za 6,4 odstotka, na 3,71 milijarde evrov).
Osrednjeslovenska regija kot najbolj razvito območje v državi je lani ustvarila 38,4 odstotka skupne bruto dodane vrednosti. Sledili sta podravska z 12,7 odstotka in savinjska z 10,9 odstotka. Preostalih devet statističnih regij je ustvarilo precej manj, in sicer od 1,5 do 8,8 odstotka skupne bruto dodane vrednosti v državi.

BDP na prebivalca je lani na nacionalni ravni dosegel 27.040 evrov, regionalne razvojne razlike po tem kazalniku pa ostajajo precejšnje. Že samo med Vzhodno in Zahodno Slovenijo je razlika očitna. V prvi je BDP na prebivalca dosegel 21.879 evrov ali skoraj 81 odstotkov slovenskega povprečja, v drugi pa 32.716 evrov ali 121 odstotkov povprečja. BDP na prebivalca po statističnih regijah je znašal od nekaj manj kot 54 odstotkov slovenskega povprečja v zasavski regiji do blizu 146 odstotkov v osrednjeslovenski regiji.

Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je tako znašala 91,7 odstotne točke in bila tako vendarle manjša kot v letu 2021, ko je dosegla 93,6 odstotne točke.
BDP na prebivalca v najbolj razviti osrednjeslovenski regiji je dosegel 39.367 evrov, kar je bilo 2,7-krat toliko kot v zasavski regiji (14.563 evrov). Na dnu lestvice sta bili poleg Zasavja še pomurska regija (18.534 evrov ali 68,5 odstotka povprečja) in primorsko-notranjska regija (18.783 evrov ali 69,5 odstotka povprečja).

Razen osrednjeslovenske regije nobena druga ni presegala slovenskega povprečja. Še najbližje sta mu bili obalno-kraška regija (26.074 evrov ali nekaj več kot 96 odstotkov povprečja) in jugovzhodna Slovenija (25.323 evrov ali skoraj 94 odstotkov povprečja).

Precej manjše so bile razlike po BDP-ju na zaposlenega. Najnižji je bil v pomurski regiji, v kateri je obsegal 45.721 evrov ali blizu 87 odstotkov slovenskega povprečja, ki je dosegel 52.674 evrov, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 58.351 evrov oz. skoraj 111 odstotkov slovenskega povprečja. Razlika je tako obsegala le 24 odstotnih točk in je bila prav tako nižja kot v letu 2021 (25,9 odstotne točke). Bistveno manjša razlika po tem kazalniku je po navedbah statistikov posledica številnih delovnih migracij med statističnimi regijami.