Dan po objavi zakona v uradnem listu je v veljavi zakon o gradnji največjega infrastrukturnega projekta v državi, ki bo po prepričanju infrastrukturnega ministrstva pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom.

"Veseli me, da je zakon, ki omogoča gradnjo drugega tira na način, da bomo v največji meri razbremenili davkoplačevalce, končno uveljavljen," je poudaril minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič.

Državni sekretar Jure Leben je dodal, da se z uveljavitvijo zakona na stežaj odpirajo vrata za začetek gradnje drugega tira. "Za pripravljalna dela oz. za gradnjo dostopnih cest imamo že podpisano pogodbo z izvajalcema, ki jo bo z uveljavitvijo zakona realiziralo podjetje 2TDK," je navedel.

Referenduma septembra lani in maja letos
Projekt, ki je bil po navedbah ministrstva pred štirimi leti na mrtvi točki, ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, projektni svet, ki bo prvič zagotovil tudi nadzor civilne družbe nad tako velikim infrastrukturnim projektom.

"Ob tem smo že pridobili 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, še 80 milijonov evrov bomo pridobili iz Kohezijskega sklada, izbrali smo že izvajalca za pripravljalna dela oz. gradnjo dostopnih cest. Vse to je bilo storjeno ob zavedanju, da je drugi tir strateški projekt, največji infrastrukturni projekt v državi, ki bo pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom, z njim pa bo Slovenija izkoristila svoj izjemen geostrateški položaj," so dodali.

Direkcija za infrastrukturo je pogodbo o gradnji dostopnih cest za drugi tir podpisala že decembra lani, ob tem pa tudi pismo o nameri o prenosu pogodbe na družbo 2TDK po uveljavitvi zakona o drugem tiru. Pogodba je tako imela odložni pogoj, da se začne izvajati šele po uveljavitvi zakona.

A zakon do zdaj ni zaživel v praksi, saj je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič izid glasovanja volivcev iz septembra lani, na katerem je zakon prestal referendumsko oviro, uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču, ki se je pri tem predhodno obrnilo tudi na ustavne sodnike. Referendumsko glasovanje je bilo zato maja letos ponovljeno.

A tokrat Kovačiču in drugim nasprotnikom trenutnega koncepta izvedbe tega največjega infrastrukturnega projekta v državi uveljavitve zakona ni uspelo preprečiti, saj proti zakonu ni glasovalo dovolj volivcev, da bi bil izpolnjen referendumski kvorum.

Kovačič še na ustavno sodišče
Kovačič je v skladu z napovedmi na ustavno sodišče v petek vložil pritožbo na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na poročilo Državne volilne komisije o izidu majskega referenduma. Čeprav je za zakon glasovalo 49,94 odstotka, proti pa 50,06 odstotka volivcev, kvorum 20-odstotne udeležbe ni bil dosežen, zato zakon ni bil zavrnjen.

V pritožbi, ki jo je vložil na ustavno sodišče, je med drugim zapisal, da vrhovno sodišče ni upoštevalo dejanskega stanja neenakosti v referendumski kampanji in je popolnoma arbitrarno razsodilo, da neenakost ni vplivala na referendumski izid. Opozarja, da vrhovno sodišče ni sklicalo javne obravnave in zaslišanja prič, prav tako se ni pozanimalo o resničnosti navedb vlade in njega.

Ustavnim sodnikom predlaga, naj zadevo obravnavajo prednostno, do končne odločitve pa izvajanje zakona zadržijo. V nasprotnem primeru bo prišlo do nepopravljive škode – za ljudi, prebivalce okoliških vasi Črnega Kala in za okolje, je zapisal.