Sorodna novica Članice EU-ja potrdile prepoved vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem

Ministri za energetiko EU-ja so potrdili uredbo, s katero bo od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Še naprej bo sicer dovoljena prodaja tovrstnih vozil pod pogojem, da jih bodo poganjala sintetična goriva. Kaj to pomeni za Evropo, njeno industrijo in konkurenčnost? Kaj za naša električna omrežja in denarnice? Zadevo sta v Odmevih komentirala predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez in vodja projekta Nova mobilnost pri podjetju Porsche Slovenija Dušan Lukič. Spraševal je Luka Svetina.

Ali je evropska avtomobilska industrija pripravljena na to prepoved? Če še ni, bo čez 12 let?
Lukič: Evropska avtomobilska industrija je kar dobro pripravljena. Skupina Volkswagen je že pred časom čisto prostovoljno napovedala prehod na popolnoma električno mobilnost in je že prej podpirala ta ukrep Evropske unije. V 12 letih pa bo seveda tudi tehnologija močno napredovala in tukaj gre predvsem za to, da to tehnologijo prenesemo tudi v razrede avtomobilov, ki so dostopni tudi tistim z nižjimi prihodki, in ne samo v dražje modele.

Nekatere strokovnjake pa vendarle skrbi, da bo to evropsko avtomobilsko industrijo pahnilo v nekonkurenčen položaj v primerjavi z ZDA in Kitajsko.
Brglez: Saj tudi evropska avtomobilska industrija je tehnološko že pripravljena. Ampak ti cilji so res zelo ambiciozni. Če pogledamo svetovni zemljevid, na njem vidimo Kalifornijo in Evropo, piki na zemljevidu, ki si letvico postavljata tako visoko. Ti cilji so seveda dobrodošli, ker vsaj pripomorejo, da se premikamo k nizkoogljični družbi. Transport seveda onesnažuje in ga je treba očistiti, vse to velja. Toda na svetu bo to malo prispevalo k spremembi. Še posebej pa, ker smo zarezali v mobilnost enega majhnega dela, proizvodnjo avtomobilov, ki so že zdaj izdatno regulirani, kar zadeva izpuste. Če pogledamo globlje, se bo Kitajska drugače razogljičila, Amerika posebej, Evropa pa išče svojo pot.

Nemčija se je izpogajala, da bodo sintetična goriva na neki način alternativa elektriki. Kakšna je njihova prednost in ali lahko sintetična goriva postanejo resen pogonski vir?
Lukič: Sintetična goriva očitno bodo imela prihodnost. Nemčija se je z drugimi državami za to potrudila. Je pa res, da bodo ta goriva predvsem za nišne skupine vozil, recimo za kakšne bolj športne avtomobile, ki si jih težko predstavljamo s težkimi baterijami, intervencijska vozila in tako naprej. Dokler ne bo baterijska tehnologija nekoč takšna, da bo to popolnoma vseeno, bodo ta goriva seveda dober vir. Se pa je treba zavedati, da so cenovno in energijsko veliko bolj potratna od klasičnega baterijskega pogona.

Kdaj pa lahko takšna tehnologija pride v splošno rabo? Vemo, da se nekateri avtomobilski proizvajalci z njo ukvarjajo že od leta 2013, 2015 ... Porsche, Audi?
Brglez: Še od prej. Tehnologija je tukaj, goriva so tukaj. Avto-moto zveza je sintetična goriva celo testirala. Ta mesec bomo objavili rezultate, ker so med njimi razlike, gorivo je nekoliko posebno. Ampak ne tako zelo posebno! Tukaj je njihova prednost: lahko se jih uporablja v vseh avtomobilih, ki jih zdaj vozimo. Seveda moramo vedeti, da sintetičnih goriv nikoli ne bo dovolj za ves vozni park, ki ga imamo. Doslej smo govorili o avtomobilih, ki bodo na trg prišli šele po letu 2035. Ampak zanimati nas morajo avtomobili, ki so že tukaj. Če gledamo ves planet, jih je več kot 1,3 milijarde. Sintetika jih ne bo poganjala, ampak en del pa lahko. To pomaga razogljičiti družbo, ki ima pa dva temeljna cilja: multigorivnost in multimodalnost. Oba sta zelo, zelo kompleksna.

Vse nas zanima, kakšen bo odgovor avtomobilskega trga na to prepoved. Nekateri avtomobili z notranjim zgorevanjem se že dražijo. Električni avtomobili so še dragi. Kaj to pomeni?
Lukič: Omeniti je treba prihajajoči emisijski standard Euro 7, ki bo še enkrat zaostril pogoje za klasične motorje, torej motorje z notranjim zgorevanjem, in ki jih bo še podražil. Tukaj bi Evropska unija mogoče lahko naredila korak nazaj in popustila že zato, da bi proizvajalci vsa tista sredstva, ki jih morajo zdaj vlagati v razvoj motorjev Euro 7 in potem še motorjev za sintetična goriva, vlagali v razvoj čistega električnega pogona in tako hitreje na trg pripeljali cenejše, bolj množične tehnologije za tiste z manjšimi prihodki. Je pa jasno, da se je večina sploh evropske avtomobilske industrije, pa tudi ameriške in kitajske, že odločila, da je to prava smer in vložila že toliko denarja, da tukaj koraka nazaj ni več.

Sorodna novica AMZS: Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil

Slišali smo, da so osnovna sestavina električnih avtomobilov, litijske baterije, na trgu še vedno izjemno drage. To pomeni, da se električni avtomobili verjetno še nekaj časa ne bodo mogli poceniti. Kaj to pomeni za osebno, splošno rabo? Bodo avtomobili težje dostopni? Bo avtomobilov v prihodnje manj na cesti?
Brglez: Če jih bo manj zato, ker bodo dragi, je to točno tisto, kar opozarjamo, da se ne sme zgoditi. Mobilnost mora v prihodnosti biti svobodna in dostopna. Biti mora varna in udobna. To bi moral biti naš cilj. Ni težava samo vrednost baterije danes. Težava je tudi ta, da jih delajo na čisto drugem koncu sveta, če znova pomešamo okoljevarstveni vidik z gospodarstvom in politiko. To žal gre z roko v roki. Evropejci, tudi slovenski dobavitelji v tej verigi, smo 20 let zelo dobro, odlično prodajali avtomobile na Kitajsko. Zdaj bo bistveno več kitajskih električnih avtomobilov z njihovimi baterijami prihajalo na evropski trg – naših pa bistveno manj tja.

Kitajska proizvede tako rekoč 80 odstotkov litijskih baterij, Evropa samo deset odstotkov. Bomo odvisni od države, ki ni naša strateška zaveznica?
Brglez: Da, to pravim. Odgovor je že v ceni. Naši električni avtomobili bodo težko tako poceni kot kitajski, ki že prihajajo, ki so že tukaj in jih bo vedno več. 20 let smo mi prodajali tehnologijo in zanimive avtomobile na kitajski trg. Finančno smo se zelo okrepili. Naša prednost je še vedno lahko v tehnologiji. Kar pravimo v zvezah po vseh evropskih državah in smo si tukaj popolnoma enotni, je: multigoriva, več goriv, ne samo sintetika, tudi vodik. Sintetična goriva lahko pridejo prav tudi pri drugih oblikah transporta, recimo za kerozin v letalih. Vodik lahko tudi drugod. Poudarjamo multigoriva in multimodalnost. Še posebej ta lahko pomaga pri zmanjševanju števila avtomobilov, kar pa je neizogibno.

Ali je Evropa pripravljena na to? Mislim, da je samo nekaj rudnikov za litijske baterije nekje v Skandinaviji.
Lukič: Izkazalo se je že, da je kapacitet, tudi za pridobivanje materialov, zelo veliko tudi zunaj – recimo temu – takih bolj kritičnih držav, kot je Kitajska. Poleg tega se je k sreči Evropa kot politika vendarle začela premikati v smeri, da je začela spodbujati tudi proizvodnjo baterij v Evropi. Proizvajalci so že objavili svoje načrte, da bodo postavljali gigatovarne, da bodo za gigavatne in gigavatne ure baterij naredili. Je pa seveda res, da bo za to potrebna jasna politična podpora. Predvsem pa je pomembno, da zdaj, ko je zaveza za l. 2035 sprejeta, vsi tudi v resnici vedo, da vlagajo v nekaj, kar bo nujno. To ni več neko grozno tveganje, da bomo čez čas naenkrat rekli, joj, zdaj se pa ne bi več šli baterij. Obstaja neka zaveza in potem je veliko lažje izpeljati velika vlaganja, ki se že dogajajo in so potem na koncu tudi upravičena. Govorimo o desetinah in stotinah milijard evrov, ki jih vlaga avtomobilska industrija. Volkswagen je vložil precej več kot sto milijard.

Sorodna novica Golob: Nacionalni interes je, da je jedrska tehnologija sestavni del do okolja prijaznih tehnologij

Praktičen vidik: smo sploh pripravljeni, da se zvečer cela ulica priklopi na električne polnilnice?
Brglez: Nismo, ampak do tam je še nekaj časa. Tudi električnih avtomobilov še ni tukaj toliko. Leta 2035 se bomo vozili na bencin, dizel, s priključnimi hibridi, hibridi, elektriko, na vodik, pa tudi na sintetiko. Vse to bo tukaj. Za nič ne bomo prikrajšani. Kar je cilj, pa čeprav je letvica postavljena resnično zelo visoko, je, da vemo, da moramo na to pot stopiti. Stopiti na pot, kjer bo manj prometa in kjer bo vsak energent postopoma postal bolj zelen. Tudi sintetično gorivo. In mimogrede, tudi elektrika.

Nekateri poznavalci menijo, da se bodo po slovenskih cestah avtomobili na motorje z notranjim zgorevanjem vozili vsaj do leta 2050.
Lukič: Začnimo z zelo preprosto matematiko. Če bomo v Sloveniji spet prodali 60.000 avtomobilov na leto, kot je bilo v lepih časih, in vemo, da je več kot 1,2 milijona osebnih avtomobilov na cestah, to pomeni 20 let za zamenjavo, če bi že danes začeli prodajati samo električne avtomobile. To bo trajalo kar nekaj časa. To tudi pomeni, bo imelo električno omrežje čas, da se prilagodi. Da bodo vse te digitalne rešitve morale to podpreti, te že danes obstajajo. Tukaj strahu ne sme biti, ta prehod je dovolj postopen. Letnica 2035 samo pomeni, da takrat ne bomo več prodajali teh avtomobilov, ne pa, da se z njimi ne bomo več smeli voziti.