Država je v zadnjem lanskem četrtletju prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom. Presežek je znašal 21 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,1 odstotka BDP-ja. Foto: Shutterstock
Država je v zadnjem lanskem četrtletju prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom. Presežek je znašal 21 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,1 odstotka BDP-ja. Foto: Shutterstock

Potem ko je bila februarja 1,6-odstotna, je letna inflacija marca napredovala na dva odstotka. V mesečni primerjavi je bila inflacija marca 0,6-odstotna. Kot je sporočil statistični urad, je k letni inflaciji največ ali 0,7 odstotne točke prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila 3,5-odstotna. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve v zdravstvu (za 5,4 odstotka) ter restavracijah in hotelih (za 4,2 odstotka).

Na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale višje cene oblačil in obutve. Oblačila so se zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo podražila za 9,4 odstotka in k mesečni inflaciji prispevala 0,4 odstotne točke. Cene obutve so zrasle za 5,9 odstotka in dodale 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila marca 2,2-odstotna. Februarja je bila inflacija po tem indeksu 1,9-odstotna. Mesečna rast cen je marca dosegla 0,8 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj lani 597 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP-ja

Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 597 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP-ja, kar je nekaj več kot milijardo evrov oz. 1,7 odstotne točke po deležu BDP-ja manj kot v letu 2023, je objavil statistični urad. Tudi javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP-ja znižal.

V letu 2024 sta po pojasnilih statistikov s primanjkljajem poslovala podsektorja centralna država in lokalna država. Primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 454 milijonov evrov, občine pa so skupaj izkazale za 255 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki. Sklada socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, sta leto končala s 113 milijonov evrov presežka.

Prihodki države so bili s 30,731 milijarde evrov za 9,4 odstotka višji kot v letu 2023. Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 5,4 odstotka na 31,328 milijarde evrov.

Dolg lani 67 odstotkov BDP-ja

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2024 znašal 44,895 milijarde evrov oz. 67 odstotkov BDP-ja. V primerjavi s koncem leta 2023 se je nominalno zvišal za 1,156 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 1,4 odstotne točke.

Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 43,953 milijarde evrov oz. 65,6 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,154 milijarde evrov oz. 1,7 odstotka BDP-ja.

Na statističnem uradu so predstavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Ti kažejo, da je država prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom. Znašal je 21 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,1 odstotka BDP.

Rast skupnih prihodkov države je bilo zaznati 16. četrtletje zapored, tokrat za devet odstotkov na 8,327 milijarde evrov. Rast davčnih prihodkov je bila 7,2-odstotna. Najbolj pa so skupne prihodke zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka vnovič povečali socialni prispevki. Od tistih v zadnjem četrtletju 2023 so bili višji za 13 odstotkov.

Skupni izdatki države so se v zadnjem četrtletju 2024 zvišali za 2,2 odstotka na 8,306 milijarde evrov. Pri tem so se na medletni ravni najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 6,9 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila za 6,9 odstotka višja kot v zadnjem četrtletju 2023.

Obseg proizvodnje v gospodarstvu januarja višji tako mesečno kot medletno

Skupni obseg proizvodnje v slovenskem gospodarstvu je bil januarja višji tako v mesečni kot medletni primerjavi. Glede na lanski december je bil višji za 1,0 odstotka, glede na lanski januar pa za 1,7 odstotka, je objavil statistični urad.

Glede na december se je obseg proizvodnje najbolj povečal v trgovini, ki vključuje tudi področje vzdrževanja in popravil vozil. Povečal se je za 2,2 odstotka. Za 1,6 odstotka je bil obseg proizvodnje večji v industriji.

Po drugi strani je obseg proizvodnje v mesečni primerjavi nazadoval v gradbeništvu (za 1,0 odstotka) in v storitvenih dejavnostih (za 2,5 odstotka).

V medletni primerjavi pa je bil obseg proizvodnje januarja večji v industriji (za 3,4 odstotka), gradbeništvu (za 3,8 odstotka) in trgovini skupaj z vzdrževanjem in popravili vozil (za 4,0 odstotka). Edini medletni padec so zabeležili v storitvenih dejavnostih, in sicer za 1,6 odstotka.
Mesečna rast obsega proizvodnje v gospodarstvu traja že nekaj mesecev, v celotnem letu 2024 pa je obseg proizvodnje nazadoval za 0,5 odstotka.

Statistični urad je podatke o skupnem obsegu proizvodnje v gospodarstvu začel objavljati z letom 2022, predstavljajo pa približek gibanju bruto domačega proizvoda na mesečni ravni.