V Sloveniji po letu 2035 oz. po "izhodu iz premoga" pri proizvodnji električne energije pričakujejo več kot 10 teravatnih ur "veliko luknjo", je na torkovi okrogli mizi v Kulturnem domu Krško dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar. Kot je presodil, bo verjetno najboljši odgovor na ta energetski izziv gradnja drugega jedrskega bloka (JEK 2).
"Če želimo biti energetsko neodvisni in podnebno nevtralni, je to verjetno tudi edini mogoč odziv na energetski izziv, ki ga Slovenija pričakuje," je na dogodku, ki je potekal pod naslovom Prihodnost jedrske energije v Posavju, poudaril Levičar.
Po njegovim besedah je bila zaradi večje ozaveščenosti podpora jedrski energiji v Posavju vedno višja od podpore na državni ravni. O projektu JEK 2 bo treba še naprej pregledno govoriti in ga primerno predstavljati, je poudaril Levičar in dodal, da ga morajo zasnovati tako, da bo lokalno okolje pripravljeno z njim tudi živeti.
V Krškem imajo več kot 40-letno izkušnjo sobivanja z Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Z njo živijo in tudi čutijo pozitivne vplive, ki jih prinaša. Sicer pa jedrska elektrarna na ravni države po Levičarjevih besedah pomeni veliko več. "Pomeni nizkoogljičen, stabilen in konkurenčen vir električne energije tako za gospodinjstva kot gospodarstvo," je dejal.
Predsednik uprave NEK-a Gorazd Pfeifer je dozdajšnje sodelovanje z lokalno skupnostjo ocenil kot izjemno. Glede morebitne dokončne umestitve JEK 2 pa ob pozitivnem odzivu lokalne skupnosti nima skrbi. Sicer pa meni, da se tudi javnost na ravni države nagiba v smer, da je jedrska energija del rešitve energetskega problema.
Lokalna skupnost projektu naklonjena, a pričakovanja so velika
"Splošno mnenje ljudi glede umeščanje JEK 2 je trenutno pozitivno. Jaz verjamem, da se bo ta trend tudi nadaljeval in v tem kontekstu vidim tudi sam razvoj Mestne občine Krško v prihodnje," je na dogodku dejal krški župan Janez Kerin "Gre tudi za priložnost za mlajše generacije, za razvoj mesta in zaposlitve," je še poudaril.
Predsednica sveta mestne četrti Krško Tajana Dvoršek pa je opozorila, da dialoga o projektu JEK 2 z lokalno skupnostjo še niso začeli. Na to se morajo v Mestni občini Krško začeti pripravljati, projekt pa predstaviti tudi manj obveščenim občanom, ki so jih po njenem do zdaj spregledali. Možnost sodelovanja pri načrtovanju in umeščanju JEK-a 2 morajo dati tudi tem, je poudarila.
Prve odzive na projekt JEK 2 je označila za pozitivne. "Glede na to, kako visoko je zaupanje lokalne skupnosti do nuklearke in teh jedrskih objektov, tudi tukaj ni nič drugače. Ne bojimo še enega jedrskega objekta, so pa pričakovanja lokalne skupnosti velika," je dejala in poudarila, da je treba počasi pripraviti določeno strategijo in začeti iskati kompromise. Vsem željam sicer načrtovalci projekta ne bodo mogli ustreči, je še dejala Dvorškova.
Torkov pogovor v Kulturnem domu Krško je pripravila platforma JedrskaSi, na dogodku pa so predvajali tudi dokumentarni film Oliverja Stona Jedrska zdaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje