Z gospodarsko dejavnostjo ljubljanske nadškofije se ukvarja njena družba Metropolitana, ustanovljena leta 2001. Med drugim gospodari s pokljuškimi gozdovi, ki jih je nadškofija dobila v okviru denacionalizacije, ukvarja pa se tudi s knjigotrštvom.

Ljubljanska nadškofija postopka vračanja preostalih gozdov sicer ne želi komentirati, glede poslovanja Metropolitane pa meni, da bo poslovni izid za lansko leto pozitiven. Iz zadnjega letnega poročila družbe je razvidno, da je leta 2009 ustvarila nekaj manj kot 5 milijonov evrov prihodkov, največ s prodajo lesa, in 1,6 milijona evrov čistega dobička, je za TV Slovenija poročala Janja Koren.

Vrnjena slaba polovica zemljišč in gozdov
Kako daleč pa je postopek vračanja preostalih gozdov in zemljišč? V skoraj dvajsetih letih od vložitve denacionalizacijskega zahtevka je radovljiška upravna enota ljubljanski nadškofiji vrnila nekaj manj kot 9.000 hektarov oziroma 43 odstotkov zahtevanih zemljišč. Od tega jih je 3.600 hektarov znotraj Triglavskega narodnega parka. Upravna enota mora odločiti še o več kot 12.000 hektarih zemljišč.

Kot pojasnjuje Maja Antonič, načelnica upravne enote, so postopki dolgotrajni predvsem zato, ker gre za obsežne zahtevke, ker gre za številne parcele in je treba preveriti številna dejstva in okoliščine.

Kot meni, bodo postopke lahko končali še letos, saj gre za manjše število parcel z veliko površino.

Metropolitana tudi lastnica izvajalca del
Metropolitana je tudi stoodstotna lastnica izvajalca del, Gozdnega gospodarstva Bled. Kot je povedal Andrej Avsenek, direktor Območne enote Zavoda za gozdove Bled, razlike med državnimi in nadškofijskimi gozdovi zanje praktično ni, saj gre za obsežna zemljišča, hkrati pa za istega izvajalca del. Interes vseh lastnikov pa je seveda predvsem ekonomski, dodaja.