Po tem, ko je zeleno luč prižgala še Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK), je bil izpolnjen še zadnji pogoj za prevzem Nove KBM, so sporočili iz OTP-ja. Pogodba za nakup druge največje slovenske banke je bila podpisana konec maja 2021, madžarski OTP pa je vmes že prejel soglasje v okviru skupnega nadzora bank v evrskem območju. Uradno višina kupnine ni bila sporočena, neuradno se je ob podpisu pogodbe omenjalo približno milijardo evrov.

Zaključek transakcije bo po navedbah OTP-ja predvidoma sledil v prihodnjih dneh, takoj zatem pa se bo začel proces združitve SKB-ja, ki ga je OTP kupil leta 2019, in Nove KBM, s čimer bo po navedbah prevzemnika nastala največja banka v Sloveniji po posojilih in denarnih vlogah. Da se nameravajo v Sloveniji krepiti in doseči delež med 25 in 30 odstotki slovenskega bančnega trga, so pri madžarski bančni skupini sicer napovedali že ob nakupu SKB-ja.

V OTP-ju pravijo, da želijo poleg stabilnega in dobičkonosnega poslovanja "aktivno prispevati k razvoju slovenskega gospodarstva". Napovedujejo ponudbo najsodobnejših, hitrih in dostopnih finančnih storitev, tako znotraj poslovne mreže kot prek naprednih digitalnih kanalov. Kot navajajo, bodo posebno pozornost namenili razvoju hitrih posojilnih produktov z realnimi pogoji za mala in srednja podjetja. Podpreti nameravajo tudi velika lokalna podjetja pri vstopu na tuje trge in širitev v tujino prek medsebojno koristnih partnerstev.

Med čakanjem na odobritev posel ogrozila vojna v Ukrajini

Sprva so zdajšnji lastniki, ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), in madžarski kupec konec postopka pričakovali do konca lanskega junija, a se je odločanje regulatorjev zavleklo. Nekateri mediji so v tem času omenjali informacije, da bi posel lahko celo propadel zaradi pomislekov Evropske centralne banke po ruskem napadu na Ukrajino. OTP je namreč precej izpostavljen do Rusije in Ukrajine, zaradi česar je tudi močno poslabšala poslovne izide.

AVK naj bi medtem ob pomislekih glede učinka na konkurenco na bančnem trgu zahteval dodatno dokumentacijo in pojasnila, saj bosta po združitvi Nove KBM in SKB-ja na trgu dva skoraj enakovredna velika in močna akterja. Drugi je NLB. Odločba AVK-ja sicer na spletnih straneh še ni objavljena.

NKBM se je leta 2020 združil z Abanko

Sklad Apollo je Novo KBM skupaj z EBRD-jem kupil sredi leta 2016 za 250 milijonov evrov. Apollo oz. v njegovem imenu Nova KBM pa je sredi leta 2019 za 444 milijonov evrov kupila še Abanko. Zanjo se je takrat potegoval tudi madžarski OTP. Nova KBM in Abanka sta se po pridobitvi dovoljenja bančnega regulatorja uradno združili 1. septembra 2020.

Sorodna novica Pol leta po nakupu: Abanka in Nova KBM sta postali eno

Vsi ti prevzemi so sledili obsežni sanaciji bank konec 2013 in v 2014, ko je država zaradi hudih težav v gospodarski in finančni krizi banke v celoti nacionalizirala in se nato Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč zavezala, da jih bo privatizirala.

Apollo in EBRD sta si po pisanju Financ v času lastništva Nove KBM izplačala tudi za nekaj manj kot 220 milijonov evrov dividend, je imela pa seveda v tem času tudi večdesetmilijonske stroške z integracijo Abanke in tehnološko posodobitvijo bančnega poslovanja. Prav tako so vmes za nerazkrito vsoto kupili lizinško družbo Summit Leasing. Ta za zdaj ostaja Apollu in EBRD-ju. Po pisanju Financ naj bi bila lizinška družba, ki se je v zadnjem času širila v regiji, v kratkem na prodaj, med interesenti zanjo v poslovnem mediju omenjajo NLB.

Madžarska bančna skupina vključena tudi v gradnjo Emonike

Skupina OTP v Sloveniji ni dejavna le na bančnem področju. Prek družbe Mendota Invest je odkupila projekt komercialnega dela ureditve območja osrednje ljubljanske železniške postaje. V madžarski bančni skupini pravijo, da so načrte za gradnjo nepremičninskega projekta, ki ohranja ime Emonika, že posredovali v soglasje ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot je pred časom razkril ljubljanski župan Zoran Janković, so plačali že tudi skoraj 25 milijonov evrov komunalnega prispevka.

Na eni največjih urbanističnih črnih točk v središču Ljubljane je predvidena gradnja hotela, stanovanj, pisarn in nakupovalnega središča s približno 85.000 kvadratnimi metri bruto najemnih površin.