V predstavitvi trenutnega stanja je minister opozoril, da gradimo bistveno manj stanovanj od drugih držav. Po zadnjih podatkih ministrstva je v Sloveniji 410 stanovanj na 1000 prebivalcev, kar je bistveno manj od povprečja EU-ja in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki sta znašali 495 in 468 stanovanj na 1000 prebivalcev. Izpostavil je tudi dotrajan stanovanjski fond.

Trenutno imamo tudi izrazito rast števila gospodinjstev v obdobju med letoma 2015 in 2021. V tem obdobju je bilo zgrajenih 22.819 stanovanj, medtem ko je število gospodinjstev naraslo za 39.241. Presežek gospodinjstev je tako znašal 16.422, je številke v izjavi za medije predstavil Maljevac.

Številke o gradnji novih stanovanj, ki so jih gradile tako pravne kot fizične osebe, kažejo, da ni neke redne in predvidljive gradnje, ki je po prepričanju ministra potrebna za uspešno stanovanjsko politiko.

Javna najemna stanovanja

Po državi imamo trenutno 25.000 javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski skladi, teh imamo v Sloveniji trenutno 13, so v zadnjih letih sicer okrepili gradnjo. "Izzivi oziroma težave, s katerimi se srečujejo, pa so omejen javni vir, odvisnost od tržnih virov, nepovezanost in stihijski razvoj ter omejen dostop do novih zemljišč," je pojasnil minister.

Kar zadeva sredstva, je bilo leta 2015 za stanovanjsko politiko namenjenih 1,30 milijona evrov, leta 2020 5,90 milijona evrov, leta 2021 pa štiri milijone evrov. "Torej govorimo o zelo nizkih zneskih," je opozoril Maljevac.

Še en podatek, ki po mnenju ministra nakazuje na potrebo po nujni gradnji novih stanovanj, je subvencioniranje najemnin. Znesek, potreben za subvencioniranje najemnin, strmo narašča, gre za neugoden trend, po trenutnih ocenah pa se bo vsako leto povečal za 20 odstotkov, prav zaradi tega, ker trenutno ni dovolj javnih najemnih stanovanj.

Zato so na ministrstvu za solidarno prihodnost predstavili predlog javnega stanovanjskega sistema. "Želimo vzpostaviti robusten sistem financiranja in gradnje javnih najemnih stanovanj, torej sistem, ki bo dolgoročen, jasen in predvidljiv za vse, in nujno je tudi oblikovanje povezanega sistema organizacij, ki gradijo in oddajajo dostopna stanovanja," je predstavil minister.

Prva faza – gradnja do leta 2026

Prva faza projektov zajema izgradnjo stanovanj do leta 2026. Na ministrstvu menijo, da je do takrat mogoče zgraditi okoli 5000 stanovanj, tudi s podporo iz proračunskih in javnih virov. V ta namen se poveča namensko premoženje Stanovanjskega sklada RS, ki bo sredstva nato namenil za lastne projekte in projekte na lokalnih ravneh.

To začenjajo takoj, torej že letos. Po načrtih ministrstva bo še letos stekla gradnja okoli 1000 stanovanj.

Srčika dela, ki so si ga zastavili na področju stanovanjske politike, pa je izgradnja stabilnega sistema preskrbe javnih najemnih stanovanj. "Vidimo, da je nujno, da vzpostavimo sistem, ki bo dolgoročen, ki bo predvidljiv za vse vpletene in ki bo zmožen graditi 3000 stanovanj letno," je dejal minister.

V okviru stanovanjskega sklada bodo zato oblikovali sklad povratnega financiranja stanovanjske gradnje, v katerega bo letno vloženih 100 milijonov evrov, sklad pa se bo prek najemnin obnavljal tudi sam. Gre za vir financiranja, ki bo dostopen vsem pod enakimi pogoji, z regulirano obrestno mero enega odstotka, in to je tista stabilnost, ki je po mnenju ministra potrebna za gradnjo. Bodo pa morali stanovanjski skladi in tudi drugi iskati še dodatne vire financiranja.

Prispevek nevladnikov

Poleg stanovanjskih skladov lahko h gradnji stanovanj veliko prispevajo tudi nevladne organizacije. Zato se zavzemajo za oblikovanje ustreznega okolja za razvoj in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij. Med drugim želijo še letos urediti ključne evidence in baze podatkov. "Trenutno namreč nimamo pregleda glede tržnih najemnih stanovanj, javnih najemnih stanovanj, višine in gibanja tržnih najemnin, tako da to je celoten sistem, ki ga moramo vzpostaviti, da bomo lahko vodili ustrezno politiko," je bil jasen Maljevac.

Želijo si tudi urediti področje kratkoročnega najemanja stanovanj za potrebe turizma, ki je po besedah ministra predvsem v mestih velika težava. O tem, kako bodo regulirali kratkoročno najemanje, se bodo pogovarjali v prihodnjih mesecih, ampak cilj je, da imajo zakon pripravljen do konca leta.

Še letos želijo pripraviti spremembo zakonodaje, ki bi v tržnem najemu zagotovila varnost za vse strani, torej tako najemnike kot tiste, ki stanovanja oddajajo. Predvsem pa želijo spodbujati dolgoročni najem, ker to je tisto, kar zagotavlja boljši položaj za vse in omogoča hitrejše reševanje morebitnih sporov.

Razmišljamo tudi o dodatnih ukrepih, eden izmed njih je aktivacija praznega in slabo izkoriščenega fonda stanovanj. Letos nameravamo tudi pregledati in optimizirati javne najemne službe, je še dejal minister.