Število naravnih nesreč se povečuje, posledično se zavarovalnice spoprijemajo z vse pogostejšimi in dražjimi škodnimi dogodki. "Z obstoječimi premijskimi stopnjami zavarovalnice tega ne zmoremo več pokrivati, zato se naše zavarovalne storitve dražijo," prizna prvi mož Save Re Marko Jazbec. Po njegovem mnenju smo pred veliko preizkušnjo, kako bomo izpeljali zeleni prehod. Pred izzivom pa so ob politiki tudi zavarovalnice. Te imajo dve vlogi.

Prva je, da določijo, kaj in kako zavarovati, druga pa, kako z akumuliranimi finančnimi sredstvi stimulirati zeleni prehod. Politika se bo po drugi strani morala odločiti, ali bo regije in predele po svetu, ki so za zavarovalnice postali preveč tvegani, financirala z javnim denarjem.
Tudi v Sloveniji smo avgusta doživeli veliko naravno nesrečo, katastrofalne poplave, po katerih je marsikateri zavarovanec izrazil razočaranje nad izplačilom zavarovalnice. "Zavedam se, da so stiske velike in tudi krute, a tisti, ki je kljub zavarovani hiši na račun prejel le nekaj tisoč evrov zavarovalnine, se mora vprašati, za koliko je sploh imel zavarovano nepremičnino ali opremo?!"

"Zavarovalniški produkt je pač tržni in v zavarovalni polici so natančno določeni pogoji in vrednosti pokritja. Tu ni drobnega tiska," poudari Jazbec.

Skorajšnja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skupine Zavarovalne skupine Save ne bo prizadela, saj takih zavarovanj ni tržila. Tudi na ta račun bo zato Zavarovalna skupina Sava leto v nasprotju z nekaterimi drugimi zavarovalnicami končala v zelenih številkah. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer po njegovem mnenju prinaša tudi poslovne priložnosti. "V javnih zavodih so čakalne dobe vse daljše, družba je vse bolj stara, zato bi določene storitve lahko opravljali zasebni izvajalci v okviru paketov z dodatnimi zdravstvenimi produkti, ki bi jih zavarovalnice ponudile ljudem!" Ob tem je po besedah Jazbeca treba paziti, da se v javnosti in politiki ne bi ustvaril vtis, da se s tem kakor koli ruši javno zdravstvo. "Nimamo nobenega motiva, da bi škodili javnemu zdravstvu, a dejstvo je, da obstajajo neopravljene storitve in povpraševanje po njih."

Zamisli dela politike, češ da bi se moralo javno zdravstvo otresti koncesionarjev, odločno zavrne. Meni, da bi takšna odločitev le še dodatno podaljšala čakalne vrste in povečala nezadovoljstvo nad zdravstvom v Sloveniji. V tem kontekstu Jazbec ocenjuje, da javnega zdravstva pri nas ne bodo rešila dodatna finančna sredstva, ampak predvsem učinkovitost na vseh ravneh.

Prvi mož Save Re je kritičen tudi do vsesplošne javne razprave o davkih. Kot pravi, bi se namesto tega, katere davke znižati, morali pogovarjati o tem, kako ustvariti okolje, v katerem bi delo, predvsem delo z visoko dodano vrednostjo, postalo bolje plačano. "Postati bi morali družba znanja s podjetji z visoko dodano vrednostjo, z visokimi plačami in visokimi dobički, tako bi tudi država lahko veliko dobila. Tako pa žal zamujamo številne priložnosti," ocenjuje Jazbec. Ena izmed takšnih je bila po njegovem mnenju pokojninska reforma. Žal je nismo izvedli v demografsko prijaznejšem obdobju, kot so to storile naše sosednje države. Posledično danes nimamo dovolj razvitega drugega pokojninskega stebra.

"Olajšava za drugi steber sicer že obstaja, a bi jo morala država še dodatno okrepiti. Pokojninska reforma namreč ne pomeni le ureditve upokojitvene starosti ali odmernega odstotka, ampak tudi to, koliko prispevkov delodajalci namenjajo zaposlenim v drugem stebru!" V tem kontekstu opozori, da bi tudi sindikati svojo osredotočenost na kratkoročne dvige plač morali preusmeriti na pritisk na delodajalce, da ti dodatno prispevajo za rento zaposlenim po upokojitvi.

V Savi Re bodo sicer leto končali v skladu z načrti, pridelali naj bi okrog 53 milijonov evrov čistega dobička, obseg prihodkov naj bi znašal okrog 800 milijonov evrov, kar je štiri odstotke več kot lani. Donosnost portfelja naj bi znašala poldrugi odstotek. Nižji donos od povprečja je v pozavarovalništvu običajen, pove Jazbec. "Smo konservativen vlagatelj, ki se izogiba špekulativnim naložbam. V našem portfelju prevladujejo državne obveznice, sploh tiste z najvišjo bonitetno oceno. Več kot 85 odstotkov naših obveznic ima bonitetno oceno 3B plus ali višje," poudari Marko Jazbec.

Vabljeni k poslušanju podkasta spodaj.