Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki se je v Sloveniji začelo konec leta 2006. Ob tem je ugotovilo, da je Geodetska uprava RS (Gurs) presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več ljudi od sprva načrtovanih.

Za financiranje registra je zato Gurs med letoma 2006 in 2009 skupaj porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oz. 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju.

Tveganje, da niso bile evidentirane vse nepremičnine
A Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine in da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo.

Kot opozarja Računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oz. je delež lastništva nepremičnine enak nič. Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju, in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam (1,3 odstotka vseh) zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti.

Gurs nima izdelanega načrta odprave napak
Računsko sodišče zato meni, da geodetska uprava ni bila uspešna pri izvajanju zakona, da bi register odražal dejansko stanje nepremičnin v naravi. Geodetska uprava se sicer teh težav zaveda, vendar do 9. decembra lani ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru. Zdaj pa sdošče zahteva, da v 90 dneh odpravi v reviziji ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti.

Sodišče je prav tako ugotovilo, da je ministrstvo za okolje sicer določilo cilj vzpostavitve registra, ki je bil natančen, merljiv, časovno določen in dosegljiv ter je vplival na dosego strateškega cilja, vendar bi moralo biti v načrtovanje vzpostavitve registra dejavneje vključeno - tudi tako, da bi pravočasno sprejelo potrebne podzakonske predpise ter dejavneje sodelovalo pri zagotavljanju zadostnih in pravočasnih finančnih sredstev.

Ministrstvo: Dobili smo premalo sredstev
A na ministrstvo za okolje odgovarjajo, da računsko sodišče ni realno ocenilo dejansko potrebnega obsega dela, kakovosti razpoložljivih virov podatkov in drugih dejavnikov, na katere niti Gurs niti ministrstvo ne moreta vplivati. V času realizacije projekta je namreč Gurs zaradi proračunskih omejitev dobil manj sredstev, kot jih je načrtoval oziroma potreboval. Zato so bile naloge izvedene v daljšem časovnem obdobju, pravijo.

Prav tako na ministrstvu trdijo, da je projekt obveščanja bistveno povečal vpis lastnikov nepremičnin v zemljiški knjigi in tako odpravil velik delež napak v podatkih o lastništvu. Šele sedanje stanje podatkov evidentiranih v registru nepremičnin omogoča učinkovito ukrepanje za odpravo nepopolnih ali napačnih podatkov.

Zahteve bodo upoštevali
Da bodo zagotovili dovolj kakovostne podatke, pa bo potrebnih še več aktivnosti - v pripravi je že projekt izboljšave lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra, nova informacijska rešitev za vodenje zemljiške knjige in zagotovitev neposredne računalniške izmenjave podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb.

So pa zagotovili, da bodo priporočila in zahteve računskega sodišča v celoti upoštevali. Vodenje podatkov bodo na ustreznejši način uredili v normativnih aktih, tako da bodo dejansko vodeni le podatki, ki jih določajo normativne podlage.