Prehransko košarico oz. popis cen osnovnih skupin živil na vsaka dva tedna je pri šestih največjih trgovcih (Mercatorju, Sparu, Tušu, Lidlu, Hoferju in Eurospinu) vlada septembra lani uvedla kot enega od protidraginjskih ukrepov.

Najnižja povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil pri vseh trgovcih je v času spremljanja do zadnjega novembrskega popisa z 49,90 evra padla skoraj za polovico, vrednost razširjene košarice 28 živil pa se je s 55,6 evra znižala na 36,6 evra, je za Radio Slovenija poročala novinarka Jernejka Drolec.

Povprečna vrednost razširjene košarice 28 skupin živil je bila sicer ob zadnjem popisu z dne 4. decembra še nižja. Znašala je 34,76 evra, kar je pet odstotkov manj kot ob predhodnem popisu. Še bolj se je znižala povprečna vrednost osnovne košarice 15 skupin živil, namreč za 10,24 odstotka, na 20,43 evra.

"Menimo, da je ukrep dosegel svoje pozitivne učinke, saj je z zniževanjem cen v osnovni košarici omogočil najranljivejšim skupinam dostop do hrane po dostopnih cenah," je dejala generalna direktorica direktorata za hrano na ministrstvu za kmetijstvo Ana Le Marechal Kolar.

V letu 2024 bodo popisi po različnih slovenskih mestih potekali izmenično

"Povprečno se je od začetka spremljanja vrednost najcenejše košarice osnovnih živil več kot prepolovila, kar pomeni, da je projekt izpolnil naša pričakovanja," je dejala tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez.

Na ministrstvu so zadovoljni tudi, da so z rednim spremljanjem in primerjavo najcenejših živil v košaricah pri trgovcih dosegli, da so tudi sami vedno ponudili eno živilo znotraj popisane skupine živil, ki je bilo cenovno zelo ugodno.

"Ker je ukrep spremljanja košarice osnovnih živil dosegel svoj namen, je vlada sprejela odločitev, da bomo nadaljevali fizično spremljanje cen 15 osnovnih skupin živil tudi v letu 2024," je napovedala Knez. Popise bodo prihodnje leto na vsake 14 dni izmenično izvajali po vseh večjih mestih v Sloveniji, in ne zgolj v ljubljanski regiji. Ne bodo pa nadaljevali popisa razširjene košarice 28 živil. Vsak popis bo zajemal obisk dveh trgovin vsakega izmed šestih trgovcev, je pojasnila državna sekretarka.

Opozorila o tarčnem zniževanju cen in dodatnem obremenjevanju trgovcev

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z biotehniške fakultete pa opozarja na taktiziranje trgovcev. "Prihaja do tarčnega zniževanja kategorij, ki jih trgovci ponujajo, da bi v bistvu dobili imidž najcenejšega ponudnika. Kar pa je seveda daleč od tega, da bi se lahko poznalo na makroekonomski ravni," je opozoril v izjavi za Radio Slovenija. Kot pravi, država potrebuje boljši vpogled v cene, tudi med deležniki znotraj preskrbne verige, poleg tega pa bi morala potrošnike bolj usmerjati k poreklu in kakovosti prehrane, česar pa ceneni izdelki ne prinašajo.

"Gotovo so trgovci rezultate tudi izkoristili sebi v korist, ampak želeli smo doseči to, da ponudijo 15 izdelkov po nizki ceni znotraj ponudbe vseh izdelkov, ki jo imajo. To smo dosegli," je v odzivu dejala Ana Le Marechal Kolar. Ob tem je poudarila, da se je ministrstvo s takšnim pristopom želelo izogniti zamrznitvam cen, ki bi lahko imele veliko večji vpliv na celotno verigo.

Potrošniki so imeli korist samo od prve košarice, uvedene v preteklem letu, vse nadgradnje za potrošnike niso imele učinka, pa je za Radio Slovenija pojasnila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. "Trgovcem in pa tudi vsem deležnikom v preskrbni verigi predstavljajo dodatno administrativno, finančno in organizacijsko breme. Slovenija ima namreč v letu 2023 nižjo prehransko inflacijo v primerjavi s povprečjem v EU-ju," je poudarila.

Sorodna novica Nova najnižja vrednost spremljane razširjene košarice živil

Cene hrane niso več glavno gonilo inflacije

Inflacija je letos v primerjavi z lanskim letom precej nižja, k temu so prispevale tudi nižje cene hrane. Lani je rast cen hrane k inflaciji prispevala 2,9 odstotne točke, letos pa 0,7 odstotne točke. Na ministrstvu so naredili tudi primerjavo, vezano na inflacijo v času, ko je trajal popis, med septembrom 2022 in predzadnjim popisom letos. "V tem obdobju so se cene hrane dvignile za 9,2 odstotka, naša košarica najcenejših izdelkov pa se je pocenila za 54,4 odstotka," je dejala Le Marechal Kolar.

Poleg cen so sicer spremljali tudi poreklo izdelkov v najcenejši košarici in poreklo vseh popisanih živil. "V najcenejši košarici ugotavljamo, da ima največ izdelkov slovenskega porekla trgovec Tuš, deset. Mercator in Lidl ponujata osem izdelkov slovenskega porekla, Eurospin, Hofer in Spar pa ponujajo sedem izdelkov," je spomnila na zadnje rezultate.

Kot je še pojasnila Le Marechal Kolar, so za oba popisa namenili približno 133.000 evrov. Za nadaljevanje projekta že pripravljajo razpis, v katerega bo poleg popisa vključeno tudi vzdrževanje spletne strani. Po njihovih ocenah bo vreden med 120.000 in 130.000 evrov.

Le Marechal Kolar je predstavila še napredek skupnega projekta z ministrstvom za gospodarstvo, in sicer odredbo o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živil. Kot je pojasnila, so spremljanje zagnali julija, prva poročanja so bila v avgustu, rezultate podrobne analize pa bodo predstavili februarja 2024.