Gospodarske razmere v območju evra so po besedah Weidmanna dobre, tudi v Sloveniji in Nemčiji so razmere podobno dobre, a so napovedi za Slovenijo precej boljše. S tem pa rastejo tudi cenovni pritiski, ki pa so še vedno precej nizki.

"Rast inflacije je posledica nizkih cen v preteklosti in višjih cen nafte," je ocenil in menil, da zaradi inflacije realne obrestne mere padajo, učinek pa je podoben rezu ključne obrestne mere. Grožnje deflacije, ki bi vodila v spiralo padajočih plač, po njegovem mnenju ni več.

Visoke stopnje zadolženosti ne ganejo finančnih ministrov
Ob tem pa se je kot znan kritik ECB-jevega odkupa državnih obveznic - to so storile centralne banke - dotaknil ocene tega ukrepa. Ti nakupi po njegovem mnenju v območju z enotno denarno politiko in samostojnimi gospodarskimi ter fiskalnimi odločitvami držav brišejo mejo med monetarnimi in fiskalnimi ukrepi, saj vplivajo na stroške zadolževanja. "Evrske centralne banke so največji posojilodajalec v državah območja," je poudaril, s tem pa trgi manj sankcionirajo za zdrave javne finance neprimerne prakse.

Opozoril je na to, da se ministrom za finance visoke stopnje zadolženosti ne zdijo problematične, kar bo veljalo, dokler bodo razmere na finančnih trgih takšno ravnanje dopuščale. "Ko bo treba denarno politiko zaradi cenovnih pritiskov zaostriti, bi lahko evrski sistem postal tarča političnih pritiskov, da so visoke ravni dolga z nizkimi obrestnimi merami vzdržne. To pa bi hkrati ogrozilo stabilnost cen," je dejal in poudaril pomembnost neodvisnosti evrskega sistema ter zavedanja, da monetarna politika v skrajnem primeru lahko postane talec fiskalne politike ali finančnih trgov.

Po njegovem mnenju imajo politiki v rokah ključ, ki odklepa dolgoročno gospodarsko rast. Zato vsi pozivi k strukturnim reformam, ki se po analizi OECD-ja od leta 2013 upočasnjujejo. Presežek tekočega računa plačilne plačilne bilance, ki ga imata tako Nemčija kot Slovenija, je ob demografskih pritiskih na mestu. "Kljub temu pa bi bilo narobe ta presežek zmanjševati tako, da bi se sprejemali ukrepi ekonomske politike, ki bi namerno okrnili konkurenčnost nemških podjetij ali pa z bistvenim povečanjem državnega trošenja z zadolževanjem, kot nekateri predlagajo," je menil.

Ograje niso rešitev
Čeprav se zdi, je nadaljeval, da odprti trg v tem času ni več priljubljen in je treba skrbi javnosti jemati resno, pa po njegovem mnenju ograje in izključevanje niso pravi odziv. Monetarna unija mora postati še stabilnejša in zaupanja vredna. Treba je najti pravo ravnovesje med odgovornostjo in nadzorom.

Evropski mehanizem za zavarovanje bančnih vlog ni pravi odgovor, ocenjuje Weidmann, na mestu niso niti pozivi za delno delitev dolžniških bremen v območju evra. Posvaril je tudi pred zadolževanjem. "Dolg je dvorezen meč; če se ga porabi modro, prinaša blaginjo, če ne, lahko prinese katastrofo," je bil slikovit.