Oglas
Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to.
Znižanje bonitetne ocene ni nikakršno presenečenje, saj je prejšnji teden Moody's že znižal bonitetno oceno trem največjim slovenskim bankam, je za MMC povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak. Hkrati pa se že nekaj časa ve, da ključni razlogi slovenskih težav tičijo prav v bančnem sektorju.
Moody's še naprej klesti bonitete Slovenije
Pomembno pa je po njegovem mnenju sporočilo, ki ga prinaša veliko, tristopenjsko znižanje ocene posojilnega tveganja naši državi. "To znižanje je najbolj drastično do zdaj, kar je očitno zelo močen signal," je poudaril Mrak.
Nemški Spiegel na svoji spletni strani obsežno poroča o gospodarskih težavah Slovenije, pri čemer izpostavlja zlasti opotekajoče se banke, porazno gospodarsko rast in znižanje bonitetne ocene. Ob tem Spiegel ne pozabi spomniti, da so se že prejšnji mesec pojavile špekulacije, da naj bi bila Slovenija šesta država evroobmočja, ki bo zaprosila za denarno pomoč, kar je Janševa vlada sicer zanikala. Spiegel opozarja, da se mora država vse bolj zadolževati, da je dostop do mednarodnih finančnih trgov vse bolj omejen in da je država na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) letos nazadovala s 45. na 57. mesto, za kar se ima za "zahvaliti" predvsem okornemu trgu dela, pomanjkanju posojil in neučinkoviti birokraciji. V članku navajajo tudi izjavo ekonomista Jožeta P. Damjana, da ima Slovenija le še izbiro ali bo zaprosila za pomoč za celoten proračun ali le za dokapitalizacijo bank.
Sloveniji sta nekaj vsebine namenila tudi Die Zeit in Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Znižanje ocene na dogajanje na trgu po njegovem mnenju ne bo imelo večjega učinka, saj gre zgolj za prilagoditev temu, kar vlagatelji že upoštevajo. "Slovenija ima praktično že zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov, vsaj kar se tiče dolgoročnih virov, in tudi pribitki so bili višji kot pri državah z do včeraj isto bonitetno oceno," je dejal.
Padanja še ni konec
Zelo pomembno je po njegovih besedah tudi to, da je agencija pustila odprto možnost nadaljnjemu znižanju bonitetne ocene. "Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to," je prepričan.
Ključna prioriteta ta trenutek zato ni Slovenski državni holding, ampak odločitev, kaj storiti s slabimi naložbami bank. "Zelo jasno plačujemo neverodostojnost slovenske politike, ki se je začela že v prejšnjem mandatu, za katero se je pričakovalo, da se bo končala s to vlado. A trendi kažejo, da ni tako," je pojasnil.
Hitro sprejetje fiskalnega pravila bi sicer bilo zaželeno, a kaj bistvenega ne bi spremenilo, saj nismo še prišli do dogovora, da želimo to državo resno začeti reševati, je dejal. Zato začenja prevladovati mišljenje, je dodal Mrak, da bomo potrebovali zunanjo pomoč, kar pa s seboj prinaša tudi nadaljnje omejitve izbire ekonomske politike.
Za banke še tri milijarde evrov?
Ali bomo za sanacijo bank res potrebovali do osem odstotkov bruto domačega proizvoda - še skoraj tri milijarde evrov - ni želel ocenjevati, saj položaja v bančnem sektorju ne pozna v celoti. "Dejstvo je, da bomo morali za banke, vsaj v kratkem obdobju, povečati javni dolg, saj osebno ne vidim druge rešitve. Namreč, da bomo v zelo kratkem času dobili tuje vlagatelje, ki bodo drli v Slovenijo, je malce nerealno pričakovati," je sklenil.
Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje