Zdaj je še tretja svetovna bonitetna agencija znižala oceno Sloveniji. Agencija Fitch je to storila zaradi slabšanja razmer v bankah, ki jih bremenijo slaba posojila. Državne banke bodo, menijo analitiki Fitcha, potrebovale nove dokapitalizacije - država bi letos in prihodnje leto morala vanje vložiti skupno 2,8 milijarde evrov.
Kako bo država zagotovila ta denar ali kako namerava sicer reševati to problematiko naših financ in gospodarstva, v vladi molčijo, odzivov ni, rešitve pa napovedujejo za jesen.
Po ocenah in obrestnih merah za obveznice smo že vse bliže državam, ki bodo morale zaprositi za mednarodno pomoč, odgovorov, kaj bo s slabimi terjatvami bank, pa še ni na vidiku. Da so še kar na točki nič, je posvaril tudi gospodarski minister Radovan Žerjav: "Jaz sem že v nedeljo apeliral na vso slovensko elito, ker brez rešitve bank ne vidim možnosti za zagon gospodarstva."

Da bi slabe, rdeče terjatve prenesli na državni premoženjski holding, ki ga ustanavlja vlada, je predlog ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki pa je splaval po vodi zaradi nasprotovanj doma in v OECD-ju. Kako se bo Slovenija tega zdaj lotila, premlevajo v skupini parlamentarnih strank, največja vladna je prevzela vodenje srečanj na finančnem ministrstvu, sodeluje pa tudi Banka Slovenije.

Čas se vse bolj izteka
"Meni osebno se zdi, da smo pozni. Situacija je res kritična na tem področju," pa je opozoril vodja delovne skupine za rešitev slabih terjatev in poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Do konca avgusta, so zapisali na Šušteršičevem ministrstvu, računajo, da bo politika dosegla soglasje, rešitve pa v parlamentu uzakonjene v septembru.

A ekonomist Mojmir Mrak je skeptičen: "Ne verjamem preveč v delo skupin, sestavljenih iz politike, da bodo prinesli strokovno najboljše sprejemljive predloge." Agencije so tokrat zapisale, da je razlog za padec bonitet tudi v politiki. "Tam je bilo rečeno razklanost, razdeljenost, ampak to samo kaže na to, da država ni sposobna sprejemati odločitev, ki bi bile potrebne v situaciji, v kakršni smo," je oceno komentiral Mrak.

A za kaj se lahko sploh odločijo? Da vsaka banka sama izloča te terjatve, da ustanovijo skupen sklad, terjatve prenesejo nanj, bankam pa ostanejo čiste bilance ... Terjatve lahko odkupi država.
Kdo bo sploh kupil?
V vladi bi se sicer radi izognili vlaganju državnega denarja v banke in, kot je razumeti gospodarskega ministra, tudi pomoči. Neznanka ostaja, kdo bi zdaj sploh želel vlagati v naše banke, neznan ostaja natančen obseg slabih terjatev. Neuradno gre za pet milijard, številko pa vsi, ki iščejo rešitev, varujejo kot poslovno skrivnost.