"Po mojih informacijah gredo stvari v to smer. Seveda pa je odločitev v rokah nadzornega sveta," je po kolegiju pri predsedniku vlade povedal predsednik DZ-ja Gregor Virant, a dodal, da na sestanku pri premierju o tem niso govorili.

Nadzorniki največje slovenske banke bodo sicer zasedali v petek, ko naj bi tudi sprejeli odločitve glede imenovanj. Dosedanji predsednik uprave NLB-ja Božo Jašović je sicer v odstopu že od lanskega decembra, ko mu ni uspela prodaja Mercatorja.

Tako Arhar kot Medja sta bila pred prihodom v NLB v upravi Unicredit banke Slovenija. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije in eden najvplivnejših finančnikov v državi, je bil pred prihodom v Združenje bank Slovenije predsednik uprave te banke, Janko Medja pa je bil pred vstopom v nadzorni svet NLB-ja član uprave.

NLB ostaja z izgubami
Po statutu banke bi Medja imel pravico sam predlagati ekipo, pri čemer pa je malo verjetno, da bi zadržal koga izmed preostalih treh članov uprave. Poleg belgijskega člana tudi slovenska predstavnika David Benedek in Marko Jazbec na julijski skupščini nista dobila razrešnice, je za TV Slovenija poročal Florijan Zupan.

Obenem je imela lani skupina NLB za 240 milijonov evrov izgube in za dve milijardi evrov slabih posojil, tako da bo marsikaj treba razčistiti tudi za nazaj. "Pomembni sta obe nalogi, tako skrb za prihodnost kot iskanje napak v preteklosti," je za Dnevnik TV Slovenija povedal France Arhar. Država je NLB sicer dokapitalizirala že štirikrat.

Poskus prodaje lastniškega deleža države?
Novo vodstvo se bo moralo takoj spopasti z velikim izzivom, sanacijo nakopičenih slabih terjatev banke - te naj bi skupaj z zavarovanji prenesli na posebno agencijo ali sklad oziroma neko obliko slabe banke, v začetni fazi pa bodo stroške te operacije padli tudi na davkoplačevalce.

Takoj za tem pa bi utegnil po napovedih iz vrst koalicije slediti tudi poskus prodaje državnega lastniškega deleža v banki, država pa naj bi v NLB-ju ob tem obdržala vsaj 25 odstotkov in eno delnico.