Pri gnitju odpadkov med drugim nastaja metan, ki ga je mogoče uporabljati pri ogrevanju ali transportu. Zato se je jeseniško podjetje Enos lotilo razvoja naprav za čiščenje in utekočinjanje pridobljenega plina.

Deponija bi lahko pripomogla k energetski avtonomiji Jesenic
"Ob nedavni krizi z zemeljskim plinom smo tudi na Jesenicah pričeli razmišljati o alternativnih virih," je odločitev za usmeritev podjetja Enos Energetika, ki sicer oskrbuje Jesenice s plinom, vročo vodo in elektriko, v pridobivanje deponijskega plina pojasnil njegov direktor Iztok Šimnic. Pojasnil je tudi, da je plin mogoče pridobivati tudi v bioplinarnah in čistilnih napravah, a za zdaj z zelo slabim izkoristkom.

Iz bližnje deponije Mala Mežakla lahko na Jesenicah zajamejo toliko plina, da bi z njim pokrili deset odstotkov energijske porabe mesta in pripomogli k energetski avtonomiji. Trenutno v podjetju razvijajo načine za čiščenje deponijskega plina, saj vsebuje v povprečju le okrog 50 odstotkov metana, ki ga je treba zajeti. Pri tem se zgledujejo po nekaterih državah, ki so na tem področju mnogo pred Slovenijo, kot je na primer Španija.

Na odlagališču v Madridu, ki je najmodernejše v Evropi, imajo celo tovarno plina, ki ga uporabljajo za energetsko oskrbo mesta. Težijo k temu, da odpadkov ne sortirajo, temveč vse mehansko in biološko predelajo tako, da odpadki v enem tednu razpadejo in nastane metan, le devet odstotkov ostanka pa dejansko konča na deponiji.

Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu
Če bi tako predelavo uredili tudi na Mali Mežakli, bi to kar za petkrat povečalo pridobivanje deponijskega plina, ki ga zdaj letno zajamejo 1,5 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 800.000 kubičnih metrov metana. Trenutno metan zajemajo in ga še sežigajo, saj je projekt njegove uporabe v sistemu daljinskega ogrevanja še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je treba zgraditi štiri kilometre plinovoda od deponije do kotlarne.

Šimnic predvideva, da bi prihodnje leto deponijski plin na Jesenicah dejansko lahko začeli uporabljati. Za podobno investicijo bi se lahko odločila tudi druga mesta, a zanimanje za zdaj raste relativno počasi. "Najprej je potrebno spremeniti mišljenje. Doslej so nam bile smeti vedno samo v breme, počasi pa se uveljavljajo kot bogastvo, kot neke vrste rudnik, ki pa ga nekatere občine nimajo, ker ga niso želele," opozarja.

Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu. Zato so v Enosu s pomočjo znanja o tehničnih plinih kot eni prvi v svetu razvili mikronapravo za utekočinjanje zemeljskega plina, ki je primeren za prevoz in ga je mogoče uporabiti v črpalkah za avtomobile s plinskim pogonom.

Velika mesta se odločajo za uvedbo transporta na zemeljski plin
Prednost biometana je namreč predvsem ta, da ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Zato se zlasti velika mesta odločajo za uvedbo potniškega prometa in komunalnih tovornjakov na zemeljski plin. V Sloveniji so prvi zanimanje pokazali v Ljubljani, kjer že kupujejo prvih 20 avtobusov na plinski pogon, katerega uporaba je še enkrat cenejša od bencina, medtem ko je avtomobil s kombiniranim rezervoarjem le za okrog 1000 evrov dražji od običajnega bencinskega.

Proces uvajanja tega novega čistega vira je v Sloveniji počasen in le nekaj tovrstnih avtomobilov se vozi po slovenskih cestah, medtem ko jih je v Italiji že milijon, veliko pa jih je tudi drugod po Evropi. "Predvsem mora določene stvari narediti vlada. Treba bo spremeniti in spodbuditi postavitev prvih javnih črpalnih mest. Sama postavitev polnilnice plina ima namreč negativne ekonomske učinke, če ni avtomobilov, avtomobilov pa ni, ker ni polnilnic," je začarani krog opisal Šimnic.