Preboj oziroma srečanje na polovici predora z avstrijsko stranjo naj bi se zgodilo septembra prihodnje leto. To pa nikakor ne pomeni, da bo s tem tudi konec zastojev, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep.

Več kot 60 milijonov vozil je že zapeljalo skozi predor Karavanke v tridesetih letih in obremenitev je tolikšna, da stojimo v zastojih tudi takrat, kadar ni nesreč ali del. Vrtanje bodo končali prihodnjo jesen, avstrijska stran pa je svoj del že opravila. Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je dejal, da sledijo "finalizacija predora, vgradnja elektroopreme, testiranje elektroopreme".

Po novem predoru bo promet stekel 25. maja, toda obstoječa cev je stara. "Sledi še obnova prve cevi, skupaj z avstrijskimi partnerji jo bomo obnavljali približno dve leti, tako da bo leta 2027 promet normalno stekel po obeh ceveh," je pojasnil Hajdinjak.

V slovenskem delu predora bo zgrajenih 12 prečnikov, štiri odstavne niše, izvedeno pa bo tudi novo podzemno zajetje karavanške vode. Izkopnega materiala bo veliko. "Ko bo predor zgrajen, bo celotne količine izkopanega materiala za okoli 171 olimpijskih bazenov," je nadaljeval.

Kaj pa brezstično plačevanje predornine, ki ga sosednja Avstrija ima in bi že danes lahko olajšalo potovanje? "Nameravamo uvesti oziroma uveljaviti tudi e-plačevanje predornine. Mislim da bo, ta odločitev sprejeta kmalu," je sklenil Hajdinjak.

Pred letom in pol je bila torej zakopana prva lopata, ko bo končana tudi sanacija obstoječega predora, pa bo stekel promet po obeh ceveh. Na konec zastojev bomo tako čakali še pet let.