Organizatorji tako velike količine lesa niso pričakovali, je na novinarski konferenci ob dnevu odprtih vrat licitacije v Slovenj Gradcu povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Imeli so zagotovljen prostor v velikosti skoraj osmih hektarjev, a ni zadostoval za ves ponujeni les, zato so na koncu iskali dodatni prostor. Hkrati so zaradi pretoplega vremena v januarju za približno en mesec prestavili datumske roke licitacije, ki so sicer prvotno določeni že pred novim letom.

Skupno je 1019 lastnikov na Koroško pripeljalo 9566 hlodov v skupni količini 9720 kubičnih metrov. Oboje je največ doslej. Večina lastnikov hlodov je iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz Avstrije in Hrvaške ter letos prvič tudi z Madžarske.

Ponudbe za les na licitaciji je oddalo 53 kupcev, kar je malo manj kot lani, od tega jih je bilo največ, 20, iz Slovenije, sledijo kupci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Češke in Švice. Med kupci je bilo nekaj novih, so pa ravno zaradi prestavljanja rokov licitacije izgubili najmanj dva tuja kupca, po enega iz Kitajske in iz Turčije, je povedal Jeromel.

Tudi letos je največ navrgel javor rebraš

Na letošnji licitaciji v nasprotju z lansko niso bili doseženi cenovni rekordi, so pa tudi letos najvišje cene dosegali hlodi gorskega javorja rebraša. Najvišja dosežena cena zanj je 14.960 evrov po kubičnem metru oz. nekaj manj kot 23.490 za celotni hlod. To je polovica manj kot lani, je poudaril Jeromel in dodal, da je tudi kupec, ki vsako leto kupuje najdražje sortimente, dejal, da tako lepih hlodov, kot so bili lani, letos ni bilo. Kupec najdražjega hloda je iz Italije.

Rekorden znesek za smreko, več kot 9000 evrov za hlod

So pa bili doseženi rekordi pri nekaterih drugih drevesnih vrstah, med drugim so najvišjo ceno doslej dosegli pri hrastu, smreki in macesnu. Najdražja smreka je bila posekana v slovenjgraški občini, na območju Golavabuke, dosegla je rekord na kubični meter, to je 1530 evrov, in na hlod, saj je bil ta prodan za več kot 9000 evrov, kar je za smreko po Jeromlovih besedah izredno veliko.

Med vsemi drevesnimi vrstami so se sicer letos najbolje prodajali hlodi hrasta, ki ga je bilo največ, skupno več kot 5000 kubičnih metrov.

Za tako velik dogodek je potreben večji prostor

Letos se je še posebej pokazalo, kako pomembno je za tako velik dogodek imeti primeren prostor. "Vseskozi si želimo in poudarjamo, da moramo imeti utrjen prostor oziroma utrjene poti. Ne potrebujemo celotnega prostora utrjenega, samo poti bi morale biti za tovornjake utrjene, potem bi lahko delali licitacijo v vsakem vremenu," je dejal Jeromel.

Da si prizadevajo poiskati trajno ustrezen prostor, je danes dejal tudi slovenjgraški župan Tilen Klugler, ki pomoč v zvezi s tem pričakuje tudi od države. Poudaril je pomen dogodka za Slovenj Gradec in dobro delo organizatorjev, ki se kaže tudi skozi številke: na prvi licitaciji so prodajali 890 hlodov, na letošnji pa več kot desetkrat več.

Organizatorji dosedanji izkupiček licitacije ocenjujejo na okoli 4,5 milijona evrov, a je letos ostalo kar precej neprodanega lesa. Tega ponujajo v drugem krogu licitacije, ki že teče, skupno gre za dobrih tisoč kubičnih metrov. Neprodanega je ostalo kar nekaj gorskega javorja povprečne ali slabše kakovosti, a se zanj že zanimajo tudi kupci iz tujine.

Največjo skupno količino je sicer letos po navedbah Jeromla kupil kupec iz Avstrije, furnirnica Wibeba, ki je skupno kupila več kot tisoč kubičnih metrov lesa.

Pri organizaciji licitacije na Koroškem sodelujeta Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Direktor ZGS-ja Gregor Danev je dejal, da brez lastnikov gozdov in sodelovanja sodelavcev ZGS-ja ne bomo imeli zdravih, odpornih in visoko vrednih gozdov. Pomen javne gozdarske službe je poudaril tudi Tomaž Hrovat s kmetijskega ministrstva, ki ga veseli, da se delež domačih kupcev povečuje.