Premier Janez Janša je ob tem dejal, da vlada ne podcenjuje inflacije, vendar pa bo ukrepala v skladu s težo problema. Prepričan je, da ni razlogov za zaskrbljenost, saj je v Sloveniji visoka tudi gospodarska rast. Čeprav se napoveduje nov val podražitev, vlada pričakuje, da bo inflacija ob koncu leta 3,2-odstotna, gospodarska rast pa več kot 5-odstotna.

Trgovci odlagajo krivdo na pleča proizvajalcev
Janša meni, da današnjih podražitev hrane ni mogoče upravičiti z razmerani na trgu niti s povečanjem cen surovin. Za večino prehrambnih izdelkov surovina namreč ni glavni del stroškov. Premier je varuha konkurence pozval, naj preveri informacije, da se največji trgovci dogovarjajo o oblikovanju cen na trgu. Nasprotno trdijo v trgovinski zbornici, da podražitve niso posledica dvigovanja marž, ampak zviševanja cen surovin pri proizvajalcih in dobaviteljih.

Podražitve bodo vplivale na inflacijo
Podražitve, ki so se začele že avgusta, bodo po mnenju strokovnjakov povečale stopnjo inflacije. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani je za MMC povedal, da je hrana tako pomemben del življenjske košarice, da bo podražitev prav gotovo vplivala na inflacijo.

Hrana se je dražila že julija, avgusta pa so se cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače povišale za 0,2 odstotka. Avgusta se je najbolj podražilo sadje (2,6 odstotka), ribe (2 odstotka) sladkor (odstotek in pol) ter kruh in drugi žitni izdelki (1,1odstotka).

Vasle: Dvig cen hrane precej vpliva na inflacijo
Boštjan Vasle iz Urada za ekonomske analize in razvoj je za MMC pojasnil, da vsako povišanje cen proizvodov in storitev, ki so vključene v indeks cen življenjskih potrebščin, vpliva na inflacijo. Dvig cen hrane še toliko bolj, saj ima hrana razmeroma veliko utež v indeksu cen, to je 15,4 odstotka.

Vasle dodaja, da se hrana jeseni vsako leto draži, letošnja rast cen pa je posledica rasti na tujih trgih, ki se prenaša na Slovenijo.

Povišanje cen ni posledica neustreznih ekonomskih politik
Poudaril je še, da zdajšnje povišanje cen ni posledica neustreznih ekonomskih politik. Na vprašanje, ali bi vlada zaradi vpliva na podražitev na inflacijo morala ukrepati, pa je Vasle dejal, da tudi če vzrok inflacije niso neustrezne makroekonomske politike, temveč drugi dejavniki, lahko vlada s spremembo oziroma zaostritvijo svojih politik doseže umiritev rasti cen. Opozarja pa, da je ključna nevarnost pri takšnem ukrepanju, ko vlada ne naslavlja žarišč inflacije, da se ob tem čezmerno upočasni tudi gospodarska rast.

Nekateri trgovci izdelke podražili, drugi ne
Večji trgovci in pekarne so cene kruha in pekovskih izdelkov podražili v povprečju od 10 do 15 odstotkov, medtem ko manjše pekarne ohranjajo cene nespremenjene. Podobno je pri mlinarjih, kjer manjši zasebniki s cenami še čakajo na dokončno usklajene cene odkupa žita.