Predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne. Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. Skupna vrednost pomoči je predvidena pri 5,6 milijona evrov letno, še prej pa bo morala ukrep odobriti Evropska komisija.

Sorodna novica Alen Šćuric: Slovenski letalski fiasko je šola za celo Evropo

Poslanci so se v razpravi strinjali, da je letalska povezljivost Slovenije izjemnega pomena, a je trenutno izjemno slaba. Poslanec SDS-a Rado Gladek je predlog zakona ocenil kot "v osnovi dobro idejo", opozoril pa je na pomanjkanje strategije, katere povezave Slovenija najbolj potrebuje. "Ali smo vprašali gospodarstvo, turistična podjetja, kaj želijo," je vprašal.

Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da vlada v resnici že ima seznam linij, ki jih želi prednostno vzpostaviti. "Če želi, da poslanci zakonu ne nasprotujemo, bi bilo prav, da nam zaupa, za katere linije gre," je poudaril.

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo in prihodnja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da bodo konkretne povezave opredelili na podlagi študije o potrebah slovenskega gospodarstva in turizma.

Ustanovitev nacionalnega prevoznika

Pozive k ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika namesto podeljevanja tovrstnih subvencij so poslanci večinoma označili kot slabo rešitev. Frangež je ob tem poudaril, da vlada ukrepov iz tega zakona sicer ne razume kot popolno opustitev možnosti ustanovitve letalskega prevoznika.

Koalicija je k predlogu vložila številna dopolnila kot odgovor na pripombe zakonodajno-pravne službe, ki so jih člani odbora prav tako podprli.

Letalska povezljivost Slovenije se slabša

Bratušek z infrastrukturnega ministrstva (ta resor bo kot ministrica prevzela prihodnji teden) je sicer že prejšnji teden pojasnjevala, da je vlada intervencijski zakon, s katerim bodo zagotovili finančno pomoč za večjo letalsko povezljivost, sprejela, ker ugotavljajo, da se je ta v zadnjih dveh letih zelo poslabšala.

V programu bodo določili tudi natančnejša merila, odstotek financiranja za posamezno letalsko progo in upravičene letalske proge, so dodali v vladnem uradu za komuniciranje. Po sprejetju programa bo ministrstvo za infrastrukturo objavilo še javni razpis.

Pomoč za direktne povezave

Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše polete na obstoječih letalskih progah v skladu s smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le neposredne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov, so zapisali na vladi.

Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. "Naša finančna ocena znaša 5,6 milijona evrov letno, temelji pa na tem, da bi predvidoma za 255 dni v letu zagotovili 10 letalskih povezav dnevno," je Bratušek razložila prejšnji teden in dodala, da ocena temelji tudi na predpostavki, da bo na letalu od 120 do 130 potnikov.

V treh letih slabih 17 milijonov evrov

Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem pojasnil še, da so na vladi zagotovili vir financiranja za tri leta. Vlada ocenjuje, da bo tako v treh letih potrebnih 16,8 milijona evrov.

Prevoznik bo do pomoči upravičen le, če letalska proga ali nov razpored obstoječih letalskih prog, ki obsega pogostejše storitve, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena niti načrtovana v 12 mesecih od objave javnega razpisa, so še pojasnili na vladi. Kot so dodali, bo pomoč dodeljena za proge, ki sicer ob odsotnosti državne pomoči ne bi bile vzpostavljene, kar pomeni, da bodo nove letalske proge lahko začele delovati šele po vložitvi vloge za dodelitev pomoči.

Soglasje k zakonu mora dati še Evropska komisija, saj gre za državno pomoč. "Zakon ji je že bil posredovan," je dejala Bratušek. Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj želi vlada z izvedbo zakona zagotoviti prve pogodbe z letalskimi prevozniki že konec marca in s tem zagotoviti boljšo povezljivost že za letošnjo poletno sezono.

Padec iz 29 na le 19 rednih letalskih prog

Na vladnem uradu za komuniciranje so ob tem poudarili, da je bil v Sloveniji v koronskem letu 2020 v primerjavi z letom prej po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata največji upad letalskega prometa v EU-ju. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je v poletni sezoni 2022 obratovalo devetnajst rednih letalskih prog v primerjavi z 29 rednimi progami v letu 2019, obenem pa je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj poletov kot avgusta 2019.

Delovna skupina bo pretresala upravičenost ustanovitve nove letalske družbe

Kandidatka za infrastrukturno ministrico Bratušek je sicer prejšnji teden na predstavitvi pred matičnim odborom DZ-ja pojasnila tudi, da v okviru ministrstva deluje delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. "Verjamem, da nam bo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspelo dobiti odgovor," je dejala.

Po poročanju Simeone Rogelj za Radio Slovenija poznavalci letalske panoge subvencije označujejo za napako. Vidijo jih kot podporo tujcem, zato bi bilo treba po njihovem premisliti o ustanovitvi novega državnega letalskega prevoznika. Boris Knific tako pravi: "Država, če hoče imeti letalskega prevoznika., če hoče biti povezana s svetom, če hoče z letalskim prometom generiratri tudi druge zadeve, turizem, gospodarstvo, potem je interes države, da subvencionira svojega letalskega prevoznika in da ustvarja povezave s svetom, ki so ekonomsko in tudi drugače koristne za državo."

Podprli tudi zakon o pomoči gospodarstvu

Parlamentarni odbor za gospodarstvo je sicer obravnaval tudi predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki upošteva rešitve 30. decembra lani sprejete uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, s katerimi vlada regulira cene elektrike do 30. junija letos. Spremembe zakona se nanašajo na to, da ta podjetja ne morejo biti hkrati upravičena do pomoči za elektriko po tem zakonu. Podjetja prav tako ne morejo hkrati prejemati subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo.

Opozicija nasprotuje predvsem slednjemu. Kot je dejal poslanec Gladek, ne razume, zakaj bi podjetjem vzeli nekaj, kar je že bilo potrjeno, upoštevali pa so tudi že finančne posledice tega ukrepa. Na problematičnost retroaktivnosti je opozoril tudi Horvat.

V koaliciji so predlogu novele stopili v bran. Kot je poudaril Tomaž Lah (Svoboda), je vlada pomoč zagotovila vsem skupinam odjemalcev energentov. Pomoči je bilo res veliko, žal pa ne morejo vsi dobiti vsega, je dodal njegov strankarski kolega Aleš Rezar.

Člani odbora so predlog novele podprli z desetimi glasovi za in petimi proti. Opozicijska dopolnila, s katerimi bi med drugim odpravili nezdružljivost koriščenja omejitve cen ter prejemanja subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo, so zavrnili.