Na pomen povezanosti kolektiva in pogovora med sodelavci po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja ne smemo pozabiti, če želimo ohraniti njihovo motiviranost, inovativnost in pripadnost podjetju. "Zato je pomembno sistematično izgrajevanje organizacijske kulture ter izboljševanje organizacijske klime in energije," so njegove navedbe zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na delovnem mestu z močno kulturo varnosti in zdravja pri delu se delavci počutijo udobno, ko izrazijo zaskrbljenost glede morebitnih tveganj za varnost in zdravje pri delu, vodstvo pa proaktivno sodeluje z delavci pri iskanju ustreznih, učinkovitih in trajnostnih rešitev, je opomnil minister. Po njegovem opozorilu sta potrebna odprta komunikacija in dialog, ki temeljita na zaupanju in medsebojnem spoštovanju.

Minister je spomnil, da Mednarodna organizacija dela (ILO) ob tokratnem svetovnem dnevu danes popoldne organizira spletni seminar o sodelovanju pri oblikovanju kulture varnosti in zdravja pri delu. Področje varnega in zdravega delovnega okolja je bila tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU-ju, je dodal.

Svobodni sindikati pa pozivajo k ureditvi postopka za prijavo poklicnih bolezni

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je proti državi že lani vložila pritožbo na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve 11. člena konvencije o varstvu pri delu, pa ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu opominja, da inšpektorat za delo lani razen primerov azbestnih poklicnih bolezni ni zaznal nobenega primera poklicne bolezni, ki ni azbestna. Po drugi strani pa sta Svetovna zdravstvena organizacija in ILO v globalnem poročilu o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje od leta 2000 do 2016 zapisali, da v Sloveniji zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni letno skupno umre 500 ljudi, so navedli v zvezi.

ILO je že začel ugotavljati morebitne kršitve konvencije. Če bo vlada zavrnila sodelovanje v spravnem postopku, bo morala glede na poziv ILO-ja do 4. junija pripraviti odgovor na prijavo zveze. Svobodni sindikati so se za pritožbo odločili, ker Slovenija še ni sprejela ustreznega predpisa, po katerem bi bilo mogoče prijavljati veliko večino poklicnih bolezni. Njihovo preprečevanje je zato po opozorilu zveze neučinkovito in nesistematično.

Za pozitivne trende bo potrebna sprememba kulture

Na inšpektorat za delo je bilo lani prijavljenih skoraj 11.200 nezgod pri delu. Med vsemi prijavljenimi je bilo skoraj 2000 nezgod, ki so bile povezane z epidemijo covida-19. Med prijavljenimi je bilo smrtnih nezgod 15, težjih pa 527.

Za boljše razmere in posledično manj nezgod pri delu ter okvar zdravja bi morali spremeniti odnos do samega področja varnega in zdravega dela, je poudaril glavni inšpektor Jadranko Grlić. Samo s spremembo kulture bodo mogoči pozitivni trendi, se strinja predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Balantič. "Varnost in zdravje pri delu mora veljati za temeljno vrednoto podjetja, vključeno v vsak vidik poslovanja podjetja," je zapisal.

Po navedbah ILO-ja skoraj tri milijone delavcev po svetu vsako leto izgubi življenje zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Ugotavljajo koristi, ki jih v prizadevanjih za večjo varnost in zdravje pri delu prinaša sodelovanje med vodstvom in delavci. Na tak način je mogoče število nesreč pri delu zmanjšati za približno dve tretjini, število hospitalizacij pa za skoraj 60 odstotkov.

ILO je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasil v letu 2003 z namenom, da spodbudi prizadevanja za več kulture na tem področju. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.