Nadzor nad pretokom insiderskih informacij je nemogoč, pravijo poznavalci. Preiskovalno komisijo očitno čaka veliko dela. Foto: EPA
Nadzor nad pretokom insiderskih informacij je nemogoč, pravijo poznavalci. Preiskovalno komisijo očitno čaka veliko dela. Foto: EPA
Za ameriškimi vlagatelji je dobro leto, polno združitev, prevzemov in nakupov, ki so delnice priganjali kvišku. Foto: EPA
Mali človek, ki mu je trgovanje na borzi bolj konjiček kot način služenja kruha, je zaradi insiderskih informacij med velikimi igralci na slabšem. Foto: EPA

Ameriške oblasti naj bi sumile, da so finančne institucije Morgan Stanley, UBS, Merrill Lynch in Deutsche Bank trgovale z zaupnimi insiderskimi informacijami. Te naj bi pošiljale hedge skladom kot uslugo njihovim najvplivnejšim strankam.

Zaradi posedovanja in občutljivih poslovnih informacij so imeli nekateri vlagatelji neupravičeno prednost pred drugimi, kar pomeni, da so lahko ustvarili bistveno višje donose ali pa so se izognili izgubam.

Vplivni hedge skladi
Pregovorna nepreglednost poslovanja hedge skladov jim je šla pri tem zelo na roko. Prav hedge skladi so v zadnjih letih postali eni najvplivnejših igralcev na borznem parketu - kot taki so za finančne institucije neprecenljivi, zato so bančniki njihovo lojalnost radi kupili s kakšno "občutljivo" informacijo.

Predstavniki finančnih institucij navedb niso želeli komentirati pa tudi formalna preiskava še ne poteka. Preiskovalna komisija borzne nadzorne službe SEC (Securities and Exchange Commission) pa bo po lastnih navedbah sprožila celo tožbo, če bodo v preiskovalnem postopku odkrili hude nepravilnosti.

Koliko preiskovalci sploh lahko dosežejo?
Mnogi se preiskovalcev SEC-a ne bojijo. Wall Street je prevelik in prevpliven, trgovanje z insiderskimi informacijami pa preveč dobro skrito, da bi preiskovalci našli kaj zelo oprijemljivega.

Kaj so hedge skladi?
Med malimi vlagatelji so precej neznana oblika plemenitenja denarja. Gre za sklade, namenjene premožnim vlagateljem (pri nekaterih minimalno vplačilo na primer znaša milijon dolarjev), ki poslujejo netransparentno. Niso zavezani specifičnim pravilom in zakonodajam ter ne izdajajo poročil nadzornim agencijam. Njihovi upravljavci imajo po navadi sedež na eksotičnih destinacijah, kot so Kajmanski otoki. Poleg tega se ne omejujejo samo na uporabo določenih finančnih instrumentov, ampak kombinirajo vse mogoče. Zaradi tega gre za izjemno tvegano obliko varčevanja, kjer niti vlagatelj po navadi ne ve, v kaj je upravljavec razpršil njegov vložek. Vendar so potencialni donosi sklada zaradi tega precej večji kot pri delniških skladih. Hedge skladi lahko tudi v časih, ko po borzi rovari medved, dosegajo zavidljive donose.