Meng Vanžov je imela prvo zaslišanje za potrditev varščino v petek, a sodišče ni sprejelo odločitve, podoben razplet se je zgodilo v ponedeljek, ko je sodnik William Ehrcke nadaljevanje obravnave razpisal za danes.

Nevarnost pobega
Kanadsko tožilstvo od sodišča zahteva neodobritev varščine zaradi domnevne nevarnosti pobega. ZDA želijo namreč hčerko ustanovitelja Huaweia aretirati zaradi domnevnega kršenja sankcij proti Iranu.

Tožilstvo meni, da ima Mengova dovolj finančnih virov za pobeg, motiv za katerega naj bi bila grožnja o 30-letni zaporni kazni, ki bi jo dobila v primeru izročitve in obsodbe v ZDA.

Odvetnik Mengove David Martin je kanadskemu sodišču predlagal, da jo po plačilu varščine nadzorujejo elektronsko, njen mož Šjaodzung Liu je za varščino ponudil kar 15 milijonov kanadskih dolarjev: pri tem bi zastavil obe hiši v Vancouvru in plačal milijon dolarjev gotovine.

A se je znova zapletlo; sodnik je med zaslišanjem opozoril, da Šjaodzong ni prebivalec Britanske Kolumbije in zato ne more zagotoviti, da Mengova ne bo zbežala. Njegov turistični vizum bo potekel februarja, tožilstvo pa je dodalo, da prav tako nima "resnih" povezav z Vancouvrom in da je tam le dva ali tri tedne na leto. Odvetnik Meng Vandžov je nato predlagal, da bi Mengova plačala zasebno varnostno podjetje za svoj nadzor, saj se želi neovirano gibati. Tožilci so predlog zavrnili in sodišču predlagali hišni pripor.

Kitajski časopisi: Washington si je sam skopal luknjo
Aretacija Meng Vandžov se je zgodila na dan, ko sta se predsednik ZDA Donald Trump in predsednik Kitajske Ši Džinping v Buenos Airesu dogovorila o 90-dnevnem carinskem premirju, pretresa svetovne finančne trge, čeprav predstavniki ZDA zatrjujejo, da trgovinski spor in vprašanje sankcij proti Iranu oziroma nalog za aretacijo Mengove nista povezana.

Primer vzbuja veliko medijsko zanimanje in našlo se je tudi nekaj podpornikov Mengove, ki zahtevajo njeno izpustitev. Kitajska zahteva enako, na zagovor sta morala kanadski in ameriški veleposlanik v Pekingu. Kitajski časopisi pa so polni naslovov, da si je Washington s poskusom uničenja Huaweia sam skopal luknjo in da se bodo ZDA s takšnim načinom tehnološko osamile. Kot poroča BBC, "si nekatere zahodne države ne želijo zateči k političnim dogovorom, saj se upirajo vstopu Huaweia na njihov trg".

Kitajska grozi s povračilnimi ukrepi
Kitajska je že zagrozila z nedoločenimi povračilnimi ukrepi tako ZDA kot Kanadi, ki je zaradi tega odpovedala pot trgovinske delegacije na Kitajsko v strahu pred aretacijami njenih državljanov. Spor povzroča pretrese na borzah, ki so že tako ali tako nervozne zaradi ameriškega predsednika Trumpa in njegove nepredvidljivosti glede trgovine in carin. Newyorški borzni indeksi so v ponedeljek ponovno zgrmeli v prepad, potem pa so si do konca dneva opomogli in celo zrasli.

Donald Trump je proti Kitajski uvedel carine na 250 milijard dolarjev uvoza in grozil s povišanjem carin na 200 milijard uvoza z desetih na 25 odstotkov od 1. januarja 2019. Po premirju v Buenos Airesu imata državi tri mesece za ureditev spora, kar pa je odvisno od ameriškega predsednika Trumpa.

Huawei je največji svetovni ponudnik opreme za računalniška in komunikacijska omrežja, Američani pa ga imajo za podaljšano roko kitajske vlade in opozarjajo države, naj ne uporabljajo njegove tehnologije, ker se izpostavljajo nadzoru in kraji informacij. Kitajska te obtožbe zavrača.