Ob zadnjih menjavah lastnikov na slovenskem medijskem prizorišču je voditeljica Tanja Gobec v Odmevih gostila profesorja s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Marka Milosavljevića in odgovornega urednika spletne revije Fokuspokus Marka Crnkoviča.

Po besedah Crnkoviča nismo v položaju, da bi lahko bili izbirčni glede medijskih lastnikov, saj so težave medijev in konkretno Dela take, da po eni strani zahtevajo nekoga, ki obvlada posel, po drugi strani pa pri nas tako ali tako nimamo medijskih lastnikov. Še največja približka temu vidi v Petanu in Odlazku, ki se s tem ukvarjata najdlje, a pa po njegovem mnenju tudi nimata "veliko pojma". V Sloveniji ne bomo našli strateškega partnerja, tako da je najboljši finančni partner, pravi.

Milosavljević je povedal, da smo imeli v preteklosti zelo slabe izkušnje s temi, ki so prihajali z različnih drugih področij, kar kaže tudi primer Pivovarne Laško, ki prihaja s čisto drugega področja in se kot lastnica Dela in Slovenskih novic seveda ni prav izkazala. "Dejansko so s tega vidika najboljši lastniki še vedno pravzaprav tujci. V naših medijskih družbah so se najbolj izkazali z vrste vidikov tisti lastniki, ki imajo že drugo medijsko dejavnost, in to so večinoma tujci - bodisi da gre za komercialne televizije bodisi da gre za finančne časopise ali nekatere druge projekte. Za domače lastnike se je večinoma izkazalo, da jih vodi ali resnično neki uničujoč pohlep po denarju ali pa seveda da gre v resnici za neka politična ozadja. Spomnimo se samo zgodbe z različnimi brezplačniki, kjer so kot uredniki nastopali brezdomci, ker je bilo jasno politično ozadje," je dejal.

Crnkovič ne ve, ali je cena za Delo realna, vsekakor pa je ugodna. Laško je z visoko ceno za Delo vsekakor opravilo slab nakup, saj je 95 milijonov evrov, kolikor je odštelo, precenjenih.

Zakon bi moral zahtevati transparentnost
Glede novice, da Bojan Požar kupuje nekatere revije, je Milosavljević dejal, da bo podrobnosti, kaj je sploh kupil, pokazala pogodba. Pri tem poslu ga najbolj preseneča pravzaprav finančno ozadje, ki spominja, oziroma njegova konstrukcija, na primer 3Lan in je samo še en opomnik, da je razmerje med vrednostjo podjetja, ki ga ima Požar, njegovim prometom in med tem, kaj je pravzaprav zdaj kupil, seveda ogromno. Tako rekoč je to razmerje ena proti sto, ko gre za razmerje med dobičkom in tem, kar je kupil, kar po besedah Milosavljevića samo pokaže na to, kako problematično je, da ministrstvo za kulturo v teh preteklih letih, čeprav je bilo na neki način podučeno s primerom Večer, ko je šlo za netransparentno finančno konstrukcijo in za očitno politično ozadje, ni uspelo še spremeniti zakona o medijih.

Ta zakon, kot ga vidi Milosavljević, bi moral med drugim zahtevati popolno finančno transparentnost, predvsem finančno ozadje prihodnjih lastnikov, od kod denar pravzaprav prihaja, iz kakšnih načinov se bo zadeva financirala, ali so to krediti, ali so to lastna sredstva in seveda ali gre za lastna sredstva ali recimo prihajajo iz različnih davčnih oaz ali iz kakšnih anonimnih poštnih nabiralnikov.

Za Crnkoviča ves medijski pogon deluje popolnoma netransparentno. "Vse te bilance so delane in brane netransparentno, poljubno se jih interpretira. Normalno, v razvitem poslovnem svetu taki mediji s tako stopnjo, tako nizko stopnjo donosnosti sploh ne bi obstajali - ker so s tega poslovnega vidika nevzdržni in nesmiselni. Ampak to nekako pri nas kar funkcionira," je dejal.

Milosavljeviču se ne zdi tako nepomembno, kakšno je ozadje tega kreditiranja. Pri tem navaja primer družbe Delo Revije, ko je bila vpletena državna banka, to je NKBM, ki je financiral takratnega lastnika upravljavca Mateja Raščana z ogromnimi krediti, in ti krediti so ostali nepoplačani. "Imamo veliko zgodb s koruptivnim ozadjem, imamo tudi spet politično ozadje, večinoma je šlo za osebe iz takratne Pahorjeve vlade, ki so pri tem pravzaprav podpirale takratni Raščanov imperij, in pri tem se pravzaprav ni nič zgodilo. Ostali so krediti in treba je preprečiti, da se takšne zgodbe ponavljajo."

"Pri nas ni pravega znanja, kako delati časopise"
O vplivu politike in njeni želji po obvladovanju medijev je Milosavljević dejal, da imamo v tem trenutku premalo informacij, na podlagi katerih bi sklepali, kaj je bilo v ozadju nakupa Dela, vendar se pri vsakem nakupu tako pomembnih medijev, kot je Delo, ki je osrednja časopisna hiša v Sloveniji in izdaja dva časopisa z največjo naklado v državi, lahko skrivajo tudi politični interesi, ki so bili v preteklosti pri Laškem eden izmed glavnih motivov.

Crnkovič pravi, da vedno obstaja neko politično ozadje, saj se je politika vedno vmešavala. Zanj je težava v tem, da tudi novinarji in uredniki niso znali najbolje delati medijev. Seveda so jim politiki s temi prevzemi in lastniki oteževali njihov posel, dejstvo pa je, da pri nas ni nekega pravega znanja o tem, kako se delajo časopisi.

O napovedi predsednika SDS-a Janeza Janše o ustanovitvi novega medija, saj naj bi se na volitvah lahko zmagalo le z medijem, brez njega pa izgubilo, je Crnkovič dejal, da bo Janša v vsakem primeru izgubil volitve, Milosavljević pa pravi, da so vsi dosedanji politični projekti neslavno propadli, in pri tem spomni na Slovenca, TV3, Jutranjik in Slovenski tednik.