Vladni predlog uravnoteženega proračuna za leto 2013 in 2014, s katerim naj bi dosegli proračunski primanjkljaj, manjši od 3 odstotkov BDP-ja, kar je skladno z zahtevami Pakta za stabilnost in rast ter skladno s priporočili Sveta EU-ja, je povzročil precej negodovanja. Še posebej, ker bo moralo sleherno gospodinjstvo, kot se je izrazil finančni minister dr. Janez Šušteršič, na račun podražitev "nekaj dodati k naporom za reševanje krize."

Minister Šušteršič pričakuje v prihodnjih dveh letih proračunski primanjkljaj na ravni 2,8, 2,9 napovedanega BDP-ja, kar naj bi pomenilo približno milijardo evrov primanjkljaja. Proračunski prihodki naj bi tako znašali 7,5 milijarde evrov, odhodki pa 8,5 milijarde. Ti so od letošnjih višji kar za pol milijarde evrov, vendar vlada optimistično pričakuje 600 milijonov evrov več sredstev na račun črpanja evropskih sredstev za projekte, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast.

K manjšim proračunskim odhodkom bo največ prispevalo zniževanje mase plač v javnem sektorju, ki naj bi se zmanjšala za pet odstotkov. To naj bi pomenilo okrog 200 milijonov evrov. Kako naj bi se zmanjševale plače, ali bo prihajalo tudi do odpuščanj, pa je vlada bolj kot ne skrivnostna oziroma naj bi o tem odločal vsak posamezen resor javnega sektorja.

Pisan nabor novih davščin
Na prihodkovni strani naj bi se proračun na račun novih ukrepov okrepil za 250 milijonov evrov. Največ dodatnih sredstev, in sicer 70 milijonov evrov, naj bi prispeval dvig DDV-ja oziroma odprava znižane stopnje DDV-ja za nekatere dejavnosti in storitve, kot so prodaja tiska, uporaba športnih objektov, hrana za male živali, čiščenje oken in stanovanj, frizerske storitve ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja. "To so stvari, za katere se nam je zdelo, da ne obstajajo niti prepričljivi niti ekonomski ali drugi razlogi, da bi jih ohranili pri znižani stopnji," je pojasnil finančni minister Šušteršič.

Proračun bo okrepila tudi sprememba dohodninskega sistema (50 milijonov evrov), uvedba davka na vse finančne storitve (50 milijonov evrov), zvišanje okoljskih dajatev in koncesij (22 milijonov evrov ) in spremembe davka na motorna vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več. (med 20 in 25 milijoni).

Več prihodkov si država obeta tudi iz naslova dohodnine, od prepolovitve posebne olajšave za študentsko delo, odprave olajšave za čezmejne dnevne delovne migrante in uvedbe cedularne obdavčitve prihodkov od najemnin v višini 25 odstotkov kot tudi z ukrepi za učinkovitejše pobiranje denarnih kazni ter s povišanjem sodnih taks (15 milijonov evrov).

Kaj bo dvigalo gospodarsko rast
Vlada pričakuje, da bo iz evropskih skladov za investicije izčrpala kar 600 milijonov evrov. Med razvojnimi projekti so na prednostni listi modernizacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniških prog ter interoperabilno odvijanje železniškega prometa v celotnem koridorju D v Sloveniji.

Na področju energetike bodo imela prednost učinkovita raba energije in obnovljivih virov (biomasa in vodna energija) ter investicije v energetsko prenovo stavb. V prihodnjih dveh letih se tudi načrtuje dokončanje projekta gradnje prostora za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem Ljubljana ter vlaganja v obstoječo bolnišnično infrastrukturo.

Na izobraževalnem področju se bosta v naslednjih letih izvajali vpeljava elektronskih učbenikov na tabličnih računalnikih ali prenosnikih za učence in dijake v šolah, ki so umeščene v manj razvita okolja, ter vpeljava močnih širokopasovnih povezav in brezžičnih omrežij v šolah.

Načrtovana je tudi gradnja mednarodnega centra za kreativnost in industrijsko oblikovanje, ki naj bi združeval vrhunske raziskovalce in razvojnike iz Slovenije in tujine, kreativna majhna in srednja podjetja in privabljal razvojne oddelke multinacionalk.

Glavni vojaški projekt je letališče
Na področju notranjih zadev je glavni projekt gradnja Nacionalnega forenzičnega laboratorija, na področju obrambe pa tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki. Ob tem poudarjajo, da je letališče opredeljeno kot javno in je zgrajeno po civilnih in vojaških predpisih, tako da bi na njem lahko potekala tudi gospodarska dejavnost.

Ob tem gre morda omeniti to, da slovenska letališča že precej časa životarijo. Portoroško in mariborsko sta ves čas na robu obstoja. Ljubljansko letališče pa je, denimo, glede števila potnikov v lanskem letu za 100. evropskim najprometnejšim letališčem (Malta International Airport – 3,5 milijona potnikov) zaostajalo za več kot 2 milijona potnikov (Letališče Jožeta Pučnika – 1,37 milijona potnikov).