Kriptomanija je lani zajela tudi Slovenijo in v letu 2018 ne popušča. Zaradi novic o visokih donosih, ki jih dosega bitcoin, je marsikdo začel vlagati vanj in druge kriptovalute. Klasičnih bank kritovalute vsaj za zdaj niso nadomestile, so pa na njihov račun številni obogateli, tudi v Sloveniji. A slovenski kriptomilijonarji so zelo skrivnostni; ni jim do tega, da bi o njihovih dobičkih pisali mediji ali da bi jih pod drobnogled vzela finančna uprava, vsaj dokler pravila niso točno določena. Bolj kot posamezniki so tako izpostavljena podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami.

Bliskovit skok med najbogatejše
Lani sta za presenečenje na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev poskrbela Damian Merlak in Nejc Kodrič, ustanovitelja menjalnice kriptovalut Bistamp, ki sta se zavihtela tik pod vrh seznama. Merlakovo premoženje naj bi znašalo 122, Kodričevo pa 112 milijonov evrov. Zelo uspešno se je leta 2016 na trg prebila platforma Iconomi, ki je dobrih devet milijonov evrov za zagon zbrala z izdajo tako imenovanih kriptožetonov, podoben podvig je lani uspel tudi platformi Viberate, ki pod eno streho združuje glasbenike, njihove managerje, organizatorje dogodkov in prodajalce vstopnic. V svetovnem merilu se je najviše povzpel Chris Larsen, ustanovitelj podjetja Ripple. Na račun svoje kriptovalute si je prislužil pravo bogastvo, ki je prejšnji teden – vsaj na papirju – znašalo več kot 5 milijard dolarjev. Za nekaj časa je tako prehitel celo ustanovitelja Facebooka.

Kdo mora zaslužke prijaviti Finančni upravi?
V Sloveniji kriptovalute – podobno kot v večini članic EU – niso regulirane. V večini članic so centralne banke in regulatorji izdali več mnenj in opozoril glede tveganj pri poslovanju z virtualnimi valutami, v posameznih državah pa so poskusili delno regulirati posamezne segmente poslovanja z virtualnimi valutami. Z ministrstva za finance so nam sporočili, da bliskovit razvoj tega področja spremljajo, da pa je morebitne nadaljnje korake v tem trenutku težko napovedati. "Upoštevati je namreč treba, da gre za zelo kompleksno področje, ki sega na področje davkov, finančnih storitev ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma." Dodali so, da je lahko regulacija takšnega kriptovalut učinkovita le, če se k enotnemu reguliranju pristopi na mednarodni ali vsaj evropski ravni. Z davčno obravnavo poslovanja s kriptovalutami se na finančni upravi ukvarja več sodelavcev, saj problematika zajema različna področja davkov, poleg tega beležijo ogromen porast vprašanj. Na naše vprašanje, ali je treba dohodek iz naslova trgovanja s kriptovalutami prijaviti, odgovarjajo z da, če gre za opravljanje dejavnosti. "V praksi to pomeni, da oseba, ki priložnostno vloži del svojih prihrankov in čez čas doseže tudi dohodek, potem tu ne gre za opravljanje dejavnosti, ker ni kontinuiranega trgovanja. Če pa oseba dosega dohodek z aktivnim trgovanjem, se tako ustvarjen dohodek smatra za opravljanje dejavnosti," pravi Jurij Meze.

Slovenija kot kriptooaza?
"Osebno mislim, da bi bilo dobro, da bi za začetek kriptovalute definirali, kaj to sploh so. Ker bi to bil prvi korak k regulaciji, ali to je valuta ali ni ali je kaj podobnega kot tuja valuta," pravi dr. Jaka Vadnjal, predsednik uprave Hranilnice Lon, kjer pravijo, da so prva banka na svetu, ki je na bankomatu ponudila možnost nakupa kriptovalut. Da je področje treba regulirati, se strinjajo vsi sogovorniki, a da moramo to početi z veliko mero skrbnosti in ne preveč restriktivno. "Mislim, da je treba zelo pametno pristopiti k regulaciji, vsi jo želimo, mislimo pa, in mislim, da je EU to že spoznala, da je treba to narediti na pravi način in s pravo hitrostjo. Če bi npr. EU zdaj uvedla regulacijo, ki bi bila zelo restriktivna, bi tvegali, da ostanemo zadaj," meni Peter Trček iz podjetja Bitnik, kjer so med prvimi v Sloveniji lansirali bankomat za menjavo evrskih bankovcev v kriptovaluto Bitcoin. Evropska unija je sicer po izjemnem razmahu trgovanja s kriptovalutami v letu 2017 napovedala številne nadzorne ukrepe, s katerimi želi ukiniti anonimnost poslovanja s kriptovalutami. "Po vsej verjetnosti bomo priča postopnemu umeščanju kripto naložb kot novemu investicijskemu razredu in ta nov investicijski razred bo imel svoja pravila tudi na regulatorni ravni in tako bodo lahko vlagatelji z malenkost večjo varnostjo pristopal k celi zgodbi," pa meni Matej Tomažin iz podjetja Iconomi. Grega Mlakar iz podjetja Mlacom dodaja, da bi bilo pametno, "če smo že večino vlakov zamudili, da bi izkoristili tega in postali vodilna državica na področju blockchain tehnologije".

Za kavo 0,00010 Bitcoina
V Sloveniji je marsikaj že mogoče plačati s kriptovalutami: od zobozdravnika do izdelave spletne strani, nakupa računalniške opreme ali investicijskega zlata. Nakup slednjega z Bitcoinom so kot prvi v svetu ponudili prav v Sloveniji, pravi Bojan Bratuša iz podjetja Moro. "V zadnjem letu ali dveh nam je promet iz naslova nakupa investicijskega zlata s kriptovalutami narasel za od 25 do 30 odstotkov." Kljub temu Bratuša ne upa napovedovati dne, ko bi kriptovalute morda zamenjale evre ali dolarje. "Definitivno pa bo ta način prisilil velike sisteme, finančne in bančne, da bodo transakcije potekale bistveno hitreje, da bodo bolj pregledne in bodo tudi bistveno cenejše." Vsi sogovorniki sicer poudarjajo, da ne gre le za plačevanje, ampak v prvi vrsti predvsem za tehnologijo, ki bo korenito spremenila naša življenja. Omejitev je le nebo, pravijo nekateri. "Če bi meni nekdo znal povedat, kaj bo čez 10 let, mu takoj dam pol, tako bom rekel," pravi Grega Mlakar iz podjetja Mlacom, kjer strankam nudijo možnost plačila storitev in izdelkov tudi s kriptovalutami. Peter Trček iz Bitnika pa pravi, da kave še nekaj časa ne bomo plačevali v kriptovalutah. "Trenutno so te transakcije drage, česar uporabniki mnogokrat ne vedo. Danes ni logično, da bi plačali kavo z Bitcoini, ker bi bila provizija višja od cene kave, zato je trenutno to bolj namenjeno nekim investicijam."

Blockchain prihodnost
Poznavalci pravijo, da bo blockchain tehnologija bistveno spremenila življenja ljudi, predvsem pa bo po mnenju Mateja Tomažina, enega od direktorjev Iconomija, platforme, kjer je mogoče ustvarjati različne kriptosklade in ki je leta 2016 postal najuspešnejši projekt množičnega financiranja v Sloveniji, konkretno spremenila marsikateri delovni proces ali posamezno industrijo. "Te spremembe so od decentralizacije do poenostavitev postopkov, do tistih stvari, ki jih danes ne razumemo niti ne razmišljamo o njih, ker še nismo tam." Grega Mlakar dodaja, da je tehnologija idealna za sledljivost, na primer v prehranski industriji. "Z enim skeniranjem v trgovini bi lahko točno vedeli, kdaj je bil nek izdelek proizveden, kako je bil transportiran, kakšni so roki uporabnosti, vse to bo na dosegu enega klika."

Čeprav je zgodba o kriptovalutah še precej sveža – prva transakcija z bitcoini je bila na primer opravljena prav na današnji dan leta 2009, torej pred osmimi leti – je že ustvarila kar nekaj kriptomilijonarjev. Tudi v Sloveniji. Priložnost za zaslužek? Balon? Ponzijeva shema? Odgovore so iskali v oddaji Koda, ki si jo lahko v celoti ogledate v spodnjem videu.