Jutri se bo na zatožni klopi DZ-ja znašla Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). T. i. slaba banka je v zadnjih mesecih javnost razburjala predvsem zaradi visokih plač in honorarjev za svetovalne pogodbe.
Tokrat pa bo morala pojasniti, zakaj se je odločila za ponovno vrednotenje že ovrednotenih posojil in si tako precej znižala izgubo. Zaradi ponovnega vrednotenja zdaj Sloveniji grozijo tožbe zaradi nedovoljene državne pomoči. Poglejmo, zakaj.

Slaba banka je aprila letos razkrila, da je lansko leto končala z 82 milijoni evrov izgube. Podatek, ki je očitno malce presenetil tudi samo slabo banko. Zato so se junija odločili, da ponovno ovrednotijo slaba posojila - taista posojila, ki so jih decembra lani že ovrednotili mednarodni strokovnjaki Oliver Wyman, Ernest in Young, Deloite in drugi.
"Majhna" napaka z visoko ceno
In kaj je DUTB ugotovil? Strokovnjaki, za katere smo državljani odšteli 21 milijonov evrov, so se "malce" zmotili. Slaba posojila, ki jih je decembra prevzela slaba banka, so bila v resnici precenjena kar za 40 milijonov evrov. Ta "manjša" napaka pa nas lahko drago stane. Ponovno vrednotenje je namreč pokazalo, da je vlada Alenke Bratušek del slabih posojil plačala po previsoki ceni, od tega pa so imele korist državne banke.

"Zdaj se lahko zgodi, da zasebna banka zahteva oziroma toži za nedovoljeno državno pomoč. Absurdna situacija. Ker so nam dragi svetovalci zagotovili, da pri tem prenosu ne bo nedovoljene državne pomoči," je ponazoril ekonomist Igor Masten.

Če bi tožba vendarle sledila, bomo ceno na koncu znova plačali davkoplačevalci.