Kot kaže, torej (vseh) bank, ki skrbnega pregleda ECB-ja ne bodo opravile, ne bodo reševali.

"Sprejeti moramo, da nekatere banke nimajo prihodnosti," je v pogovoru za britanski časopis Financial Times poudarila Nouyjeva in tako zavrnila špekulacije, da bi lahko te banke reševali z dokapitalizacijami. "Dovoliti moramo, da nekatere banke propadejo," je dejala. Verjame namreč, da njihovo združevanje z drugimi finančnimi institucijami ni nujno najboljša rešitev.

Nouyjeva se tako strinja s predsednikom ECB-ja Mariem Draghijem, da je za verodostojnost ECB-ja pomembno dejstvo, da nekatere velike banke v evrskih državah skrbnega pregleda ne bodo prestale.

Skrbni pregled bank v EU-ju, ki je del priprav ECB-ja na prevzem polnih nadzornih pristojnosti v okviru enotnega bančnega nadzora, namreč zbuja številne dvome, saj pretekli obremenitveni testi niso pokazali dejanskih težav. Poleg tega je veliko nezaupanja vezanega tudi na to, ali se bo znal EU na odkrite težave ustrezno odzvati.

Alarm v nekaterih državah
"Vemo, da imamo za vzpostavitev verodostojnosti in slovesa le eno priložnost," je ob tem poudarila operativna vodja enotnega bančnega nadzornika v evrskem območju. "Obstaja trdna zaveza, da se naredi vse, kar je treba, da bo bančni sektor pod enotnim nadzornim mehanizmom zdrav in varen ter transparenten," je dodala.

Koliko bank bo padlo, ni znala povedati. "Vem pa, da želimo imeti najvišjo raven kakovosti," je izpostavila. Sicer pa je Nouyjeva povedala še, da so evropske banke v boljšem položaju, kot se je govorilo.

Stališča, ki dopuščajo propad bank, pa bodo zagotovo sprožila alarm v nekaterih državah, denimo v Italiji in Nemčiji, ki tega zagotovo ne bosta gledali mirno, piše Financial Times.