Nemška vlada je napoved gospodarske rasti v največjem evropskem gospodarstvu popravila občutno navzdol – namesto jeseni napovedanega 1,3 odstotka naj bi bila rast letos pičlih 0,2 odstotka. Nemčija je bila lani v recesiji. Povpraševanje iz Kitajske se že nekaj časa zmanjšuje, stroški energentov so še naprej visoki, kupci so previdni, država je prisiljena krčiti vlaganja. Vladna koalicija se je zmožna poenotiti le o nujnosti zmanjšanja birokratskih ovir.

"Dramatično, tako ne moremo naprej," je bil odziv nemškega gospodarskega ministra ob najnovejši slabši gospodarski napovedi za letos. "Sramotno," je komentiral finančni minister. Toda, kot je že običajno, skupnih, enotnih predlogov ukrepov nista podala.

Treba je reči iskreno, da je nemška koalicija izgubila velik del verodostojnosti, ko je jeseni razglašala davčne razbremenitve za podjetja, iz česar do danes zaradi blokade v zveznem svetu, drugem domu parlamenta, ni bilo nič. V javnosti je ostal le vtis neoperativnosti vlade, od tod očitek, da kancler Olaf Scholz ne ve, v katero smer krmari Nemčijo.

Finančni minister iz vrst liberalcev Christian Lindner se vedno znova zavzema za nižanje podjetniških davkov, predlaga črtanje solidarnostnega davka za podjetja, ki je bil uveden po združitvi Nemčij za pomoč vzhodu. Toda vlada si noče ali ne more privoščiti izpada prihodkov v proračunu. Zato naj bi v danes predstavljenem letnem vladnem gospodarskem poročilu od predlogov ukrepov ostalo le malo, očitno vlado skrbi pomanjkanje delavcev. Na trg dela želi privabiti več žensk. Kar četrtina Nemk dela s skrajšanim delovnikom: 20 ur na teden. Predlog plačanega dopusta za očete po rojstvu otroka naj bi materam pomagal uravnotežiti delo in kariero. Nemška konservativna opozicija gre dlje: za izboljšanje na trgu dela zahteva zmanjšanje socialnih pomoči, med drugim stanovanjskega dodatka. Da se bo, kot pravi, delo spet izplačalo.

Kancler Scholz največ stavi na zmanjšanje birokracije. Prepričan je, da ni vse tako slabo, navsezadnje je prejšnji teden ameriški velikan Microsoft sporočil, da bo v dveh letih v Nemčiji vložil 3,2 milijarde evrov za obsežno razširitev zmogljivosti podatkovnih središč za umetno inteligenco in računalništvo v oblaku. Toda to ne izboljša gospodarske bilance v državi.