Po spletnih družbenih omrežij je prejšnji konec tedna zaokrožil zapis z družbenega omrežja Facebook, v katerem eden izmed mednarodno bolj prepoznavnih slovenskih fotografov Matjaža Tančiča navaja, da je dobil dopis inšpektorata ministrstva za kulturo, da mora pojasniti, zakaj je njegova spletna stran www.matjaztancic.com zgolj v angleškem jeziku, sicer bo kaznovan s 1500 evri kazni. Tančič sicer živi in deluje bolj ali manj v tujini, večinoma na Kitajskem.

Zakaj inšpektorji kulturnega pregledujejo spletne strani in preverjajo, v katerem je njihova vsebina? Odgovor se skriva v 23. členu Zakona o rabi slovenskega jezika, kjer je v drugem odstavku zapisano: "Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih."

Inšpektorat za kulturo in medije pa, kot pravijo na ministrstvu za kulturo, skladno z letnim načrtom dela za leto 2017 izvaja redni nadzor izvajanja omenjenega drugega odstavka zakona o rabi slovenščine glede spletnega predstavljanja slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo na področju fotografije.

"Pri pregledu spleta je bilo na spletni strani fotografa Matjaža Tančiča, www.matjaztancic.com opaženo, da je le-ta izdelana izključno v angleškem jeziku. Zato se je zoper Tančiča uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, kjer je bil zavezancu skladno s predpisi posredovan poziv, da se izjavi glede očitane kršitve in navedene določbe ZJRS, ki se nanašajo na spletno predstavljanje. Globa se lahko izreče le v postopku o prekršku, ki pa se zoper Tančiča ne vodi," so za MMC pojasnili na kulturnem ministrstvu.

Redni nadzor spletnih strani, ki jih urejajo podjetja ali s. p.-ji, pa je očitno učinkovit, saj so, kot navajajo na kulturnem ministrstvu, vsi "kršitelji" po inšpekcijskih postopkih v letih 2016 in 2017 odpravili nepravilnosti na podlagi ustnih opozoril in ene odločbe o odpravi nepravilnosti.

Večina med njimi je ostala nekaznovana oz. so jim bila izrečena zgolj opozorila, globa pa je v letu 2017 bila izrečena le eni pravni in odgovorni osebi. Kazni za neuporabo slovenskega jezika pri spletnih predstavitvah niso ravno nizke, saj so globe določene v razponu od 3.000 do 40.000 evrov za pravno osebo, s. p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in od 1.200 do 4.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali s. p.-ja.

Če za spletne strani slovenskih podjetji ali s. p.-jev velja, da morajo biti obvezno v slovenskem jeziku, pa to očitno ne velja za dejavnosti družbenih omrežjih. "Predstavitev dejavnosti na družbenih omrežjih ni predmet nadzora, saj te prisotnosti na spletu uporabnik ne upravlja samostojno," so še razložili na kulturnem ministrstvu.