V Novi Ljubljanski banki (NLB) ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi, ki jih je Banka Slovenije uveljavila s 1. novembrom lani, uvedeni prenagljeno in v preradikalni obliki ter bi jih bilo treba umakniti, morebitne anomalije od posamičnih tržnih udeležencev pa nagovoriti z ustrezno usmerjenimi posamičnimi in ne sistemskimi ukrepi.

Kot pravijo v NLB-ju, so se za ustavno pobudo odločili po intenzivnem spremljanju gibanja obsega kreditiranja in števila posojilnih poslov ter temeljitem premisleku. Banka Slovenije je ukrepe uvedla praktično čez noč in z njimi vplivala na "presežno znižanje obsega kreditiranja in dostopnosti posojil Slovenkam in Slovencem v okviru striktno reguliranega in nadziranega sistema poslovnih bank in hranilnic, medtem ko je to dopuščeno pri dražjih in za stranke bolj tveganih tretjih ponudnikih".

"Osnovni cilj ukrepov je domnevno bil znižanje obsega rasti dolgoročnih in nenamenskih potrošniških posojil prebivalstvu, pri čemer je že prišlo do radikalnega učinka s praktično popolno zaustavitvijo rasti skupnega obsega posojil prebivalstvu," poudarjajo v NLB-ju. Kot še posebej akutno dejstvo navajajo po njihovem mnenju dramatično zmanjšanje števila posamičnih posojil in strank, kar po navedbah banke nakazuje, da je v tem trenutku bistveno manjši del populacije posojilno sposoben v poslovnih bankah tudi za povsem običajne, namenske posojilne posle.

Sorodna novica Število odobrenih potrošniških posojil upadlo za skoraj dve tretjini

Slovensko prebivalstvo je med manj zadolženimi

Uvedeni ukrepi naj bi bili sprejeti z namenom zaščite interesov davkoplačevalcev, pri čemer je slovensko prebivalstvo v relevantnih mednarodnih primerjavah med najnižje zadolženimi, banke pa so trdno kapitalizirane in visoko likvidne, kar pomeni, da lahko z lastnim kapitalom absorbirajo tudi morebitne večje šoke brez potrebe po sanacijah s proračunskimi sredstvi, pravijo v NLB-ju.

"Poleg tega imamo v slovenskem okolju za seboj svežo izkušnjo izjemno zaostrenih kriznih razmer, a se v obdobju 2009–2015 kljub podvojenemu obsegu nezaposlenosti plačilna nesposobnost prebivalstva ni presežno negativno odrazila v izkazih poslovnih bank," poudarjajo.

Kot dodajajo v NLB-ju, je bilo v zadnjih analizah prihodkovno tveganje poslovnih bank v Sloveniji presojeno kot visoko in naraščajoče, medtem ko je bilo posojilno tveganje ocenjeno kot stabilno, zaradi česar ni mogoče intuitivno razumeti potrebe po tovrstnem posegu na trg.

Ukrepi "čez noč" zmotili trženje posojil

"Še težje je mogoče razumeti, da se tovrstni ukrepi uvedejo nepredvidljivo čez noč, praktično sredi trženjskih kampanj posamičnih bank na področju potrošniških posojil in digitalne prodaje, v katere je vloženega veliko časa in denarja, njihovi učinki pa se zaradi nezmožnosti takojšnje prilagoditve kreditnega procesa prek digitalnih poti izničijo, s čimer nastane ekonomska škoda, saj v primeru predvidenih tovrstnih ukrepov takih kampanj ne bi pripravile in izvedle," so še dodali v NLB-ju.

V razmerah take pravne nepredvidljivosti je po prepričanju banke tudi izjemno težko izvajati predvidljivo poslovno načrtovanje in vrednotenja podjetij, ob zavedanju, da se je v zadnjih letih spremenilo lastništvo v štirih največjih in še nekaj manjših bankah v Sloveniji. BS je pri potrošniških posojilih omejil ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Nova pravila so poskrbela za precej razburjenja, podatki Združenja bank Slovenije pa kažejo, da je število na novo odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil po uveljavitvi ukrepov izrazito upadlo.

Strm padec potrošniških posojil

Po podatkih iz desetih bank, s katerimi je v ponedeljek postreglo združenje bank, je novembra in decembra število potrošniških posojil v primerjavi z oktobrom upadlo za okoli 60 odstotkov, število stanovanjskih pa za okoli 40 odstotkov.

BS sicer miri, da učinki novih pravil o kreditiranju prebivalstva niso tako veliki. Kot so ocenili na začetku meseca, je podajanje celovitih zaključkov o učinkih ukrepa prenagljeno, upoštevaje zlasti netipično vedenje bank in posojilojemalcev v obdobju med napovedjo omenjenega ukrepa in njegovo uveljavitvijo ter takoj po njegovi uvedbi, pa tudi zamik med uvedbo in črpanjem posojil ter učinek sezone in praznikov.