Svet Agencije za energijo se je na predlog vodstva odločil, da začetek uporabe novega sistema obračuna omrežnine za električno energijo s 1. julija prestavi na 1. oktober. Gre za že tretjo prestavitev tega koraka. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in GZS sicer predlagata zamik začetka uporabe za kar dve leti.

"Na podlagi izčrpnega poročila o pripravljenosti informacijskih sistemov za izdajanje računov odjemalcem je svet agencije na predlog vodstva agencije sprejel odločitev, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi na 1. oktober 2024," so sporočili z agencije.

Na agenciji so zagotovili, da ves čas sproti spremljajo stanje uvajanja nove metodologije obračuna omrežnine. V zadnjih dveh mesecih so tako prejemali pobude za spremembo metodologije in prestavitev novega obračuna. Pobude za prestavitev so bile različne, predvsem pa interesno obarvane, so dodali.

Sorodna novica Povprečnemu gospodinjstvu naj bi se strošek omrežnine prihodnje leto znižal

MOPE in GZS bi si želela več časa

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je agenciji predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja zamakne še za dve leti. Pri tem se je sklicevalo na opozorila gospodarstva na dodatne stroške in dobaviteljev na nujnost testiranja novega obračuna za gladek prehod.

Na ministrstvu je bilo slišati tudi argument, da je šla energetika v zadnjih dveh letih skozi izjemno turbulentno obdobje in doživljala velike spremembe tako pri samih virih kot pri delovanju energetskih trgov v EU-ju, zato bi bil zamik priložnost, da se še enkrat pogleda tudi, ali metodologija zajema nove realnosti.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so pozdravili odločitev sveta Agencije za energijo, da začetek uporabe novega sistema obračuna omrežnine za električno energijo s 1. julija prestavi na 1. oktober. Vendar pa trimesečni zamik po njihovem mnenju nikakor ni dovolj.

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, so zamik svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko so na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin.

Od agencije pričakujejo prilagoditev metodologije, saj razporeditev časovnih blokov podjetjem po njihovih navedbah ne omogoča prilagajanja odjema. "Cilj reforme naj bi bila namreč prav prilagajanje odjema ter optimizacija distribucijskega in elektroenergetskega sistema, kar je glede na trajanje posameznih časovnih blokov nemogoče," so zapisali.

Agencija se je pri pripravi metodologije po njihovih besedah zgledovala po španskem sistemu, ki pa je z vidika gospodinjskih odjemalcev bolj pregleden, za poslovne odjemalce pa bolj prilagodljiv.

"Razumemo, da je agencija vložila veliko časa in energije v pripravo reforme obračunavanja omrežnine, vendar nihče ni nezmotljiv. Z vztrajanjem pri škodljivi reformi bi ogrozili poslovanje podjetij, omrežje pa ne bo nič manj obremenjeno," je poudarila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal.

Reforma po navedbah zbornice ne upošteva specifičnosti gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji ter ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. "GZS si prizadeva za pravičnejšo porazdelitev stroškov omrežnine ob hkratnem zavedanju, da je nujno potrebno vlaganje v širitev distribucijskega sistema, če želimo slediti ciljem zelenega prehoda. Vendar ne izključno na račun gospodarstva," so dodali.

"Strokovnih argumentov za vsebinsko spremembo ni"

V agenciji so zagotovili, da ves čas sproti spremljajo stanje uvajanja nove metodologije obračuna omrežnine. V zadnjih dveh mesecih so tako prejemali pobude za spremembo metodologije in prestavitev novega obračuna. Pobude za prestavitev so bile različne, predvsem pa interesno obarvane, so dodali.

"Svet agencije je vse pobude obravnaval in ugotovil, da ni strokovnih argumentov oziroma razlogov za vsebinsko spremembo metodologije. Metodologija in tarifne postavke omrežnine za vse uporabniške skupine ostajajo enake," so zapisali na agenciji.

Na agencijo so se medtem obrnili tudi dobavitelji električne energije in opozorili na tveganja, ki lahko nastanejo pri izdajanju računov za oskrbo z električno energijo, saj še vedno niso izvedli vseh potrebnih testiranj za odpravo morebitnih napak.

Agencija je zato, kot so navedli, opravila številne dodatne aktivnosti in vzpostavila podrobno poročanje o stanju projekta. Pojasnili so, da so tako dobili obsežne podatke o pripravljenosti informacijskih sistemov na nov način obračunavanja omrežnine. Z analizo stanja in razvoja na projektu se je podrobno seznanil tudi svet agencije.

Informacijski sistemi pri določenih operaterjih še niso končani v celoti

Analiza je pokazala, da so dobavitelji k projektu prenove obračuna omrežnine pristopili različno in da razvoj informacijskih sistemov pri določenih še ni v celoti končan, zato niso opravili vseh testiranj.

"Na podlagi grobih ocen bi ob uvedbi prenove obračuna s 1. julijem lahko obstajalo tveganje za morebitne napake pri izdaji računov, in sicer v obsegu do enega odstotka vseh odjemalcev. Da bi se morebitnim napakam pri izdaji računov izognili in za odpravo zadnjih težav, je vodstvo agencije svetu agencije predlagalo trimesečno prestavitev začetka uporabe novega sistema obračunavanja omrežnine," so navedli v agenciji. Na podlagi vseh teh dejstev je svet agencije predlog vodstva podprl.

Na agenciji so napovedali tudi, da bodo na podlagi poročil deležnikov aktivno spremljali razvoj priprave informacijskih sistemov in po potrebi sprejemali ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda na nov obračun omrežnine.

Novi sistem obračunavanja omrežnine naj bi se po prvotnih načrtih začel v praksi uporabljati 1. januarja 2024, nato je bil ta korak sprva prestavljen na 1. marec, pozneje pa na 1. julij. Zdaj je torej prestavljen še za tri mesece.

V novem sistemu je predvidenih več blokov, v katerih se bodo tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo razlikovale glede na obremenitev omrežja – ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje.

Po novem se bo tudi razločevalo med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Za zadnjo, ki bo predstavljala prekoračitev dogovorjene moči, se bo obračunavala tudi omrežnina.

Obračunsko moč za vsakega odjemalca bo elektrooperater določil na podlagi odjemalčeve uporabe omrežja v preteklem obdobju.