Ena izmed ameriških zveznih držav, kjer so večje zaloge kobalta, je Aljaska. Foto: AP
Ena izmed ameriških zveznih držav, kjer so večje zaloge kobalta, je Aljaska. Foto: AP
Dobrih 60 odstotkov svetovne zaloge kobalta nakopljejo v Demokratični republiki Kongo. Foto: AP
Rudnik kobalta v DR Kongo. Ta afriška država je problematična zaradi spornih metod, ki jih uporablja pri rudarjenju, kot je izkoriščanje otroške delovne sile. Foto: Reuters

Kobalt je stranski produkt rudarjenja bakra in niklja, njegova količina v vsaki toni rude pa je zelo majhna. Zaloge kobalta so tako odvisne od intenzivnosti pridobivanja bakra in niklja.

Kanadsko podjetje First Cobalt je letos kupilo rudnik v Idahu, za katerega upa, da ga bo usposobilo v treh letih. Foto: First Cobalt
Kobalt je stranski produkt rudarjenja bakra in niklja. Foto: Reuters

Čeprav bo povečana proizvodnja najverjetneje zadostila povpraševanja v naslednjih nekaj letih, pa analitiki že za leto 2022 napovedujejo pomanjkanje kobalta.

Kobalt je ključna surovina za izdelavo litij-ionskih baterij in akumulatorjev, ki jih uporabljajo v industriji električnih vozil. Foto: Reuters

V ZDA že desetletja niso rudarili kobalta v kakšnem večjem obsegu. A peščica rudarskih družb je zdaj v iskanju te srebrnkasto-modrikaste rude zasedla nahajališča v Idahu, Montani in na Aljaski.

Zanimanje za kobalt, ključno surovino za litij-ionske baterije in akumulatorje, zadnja leta zaradi vse večjega povpraševanja po električnih vozilih vztrajno narašča.

V preteklosti so bile zaloge kobalta odvisne od trgov za baker in nikelj, dragocenejši kovini, ki ju običajno kopljejo skupaj s kobaltom. A z naraščanjem cene kobalta, katerega letna poraba se dviga z 10-odstotno stopnjo, ta rudnina ne velja več zgolj za stranski produkt, razlaga za BBC George Heppel, analitik londonske raziskovalne družbe CRU Group. Po podatkih CRU-ja je zdaj na lovu za zalogami kobalta okoli 300 družb z vsega sveta.

Rudarski velikani, kot je švicarski Glencore, krepijo proizvodnjo tudi v DR Kongo, kjer nakopljejo večino svetovne zaloge kobalta.

V ZDA so kobalt prvič po 40 letih začeli omejeno rudariti leta 2014. Kanadsko podjetje First Cobalt je pomladi letos kupilo rudnik v Idahu, za katerega računajo, da bo začel obratovati v treh letih.

Njihov glavni cilj ne bo baker ali kaka druga kovina, ampak prav kobalt, je povedal direktor podjetja Trent Mell. "Rudarji nikdar nismo šli dejansko iskati kobalta. A kobalta je po svetu veliko in kot rudarji zaostajamo."

Ukradli za 10 milijonov dolarjev kobalta
Da je zanimanje za kobalt na vrhuncu, kaže tudi novica, da so julija iz skladišča Vollers v Rotterdamu na Nizozemskem ukradli okoli 112 ton kobalta, vrednega okoli 10 milijonov dolarjev.


Strmo naraščanje porabe kobalta

Po podatkih CRU-ja bo poraba kobalta letos presegla 122.000 ton - za primerjavo: še leta 2011 je bila ta številka 75.000 ton. Rekordno visoke ravni so letos dosegle tudi cene kobalta – za tono te kovine je bilo treba februarja na londonski borzi odšteti 82.000 dolarjev, kar je največ od uvrstitve kobalta na borzo. Cena je trikrat višja kot v istem obdobju leta 2016.

Po navedbah specializirane družbe za prodajo kobalta Darton Commodities povpraševanje po tej kovini še ni doseglo vrha. "Trg bo po pričakovanjih povečeval povpraševanje, dokler se napovedi izjemne rasti prodaje električnih vozil ne bodo okoli leta 2020 ustalile okrog realnih pričakovanj," so zapisali v svojem letnem poročilu.

"Dinamika trga je okrepila naše zaupanje," pravi Fiona Grant Leydier iz eCobalta, ki je oživil njihove 25 let stare načrte za svoj rudnik kobalta v Idahu. Podjetje zdaj pričakuje, da bodo kopati začeli konec prihodnjega leta. "Temelji za trg kobalta so tako močni kot še nikdar poprej," je za BBC povedal Grant Leydier. "Opažamo veliko zanimanja vlagateljev, potencialnih partnerjev in uslužbencev."

Potem ko s pomočjo eksploziva pridobijo kobaltno rudo, jo prečistijo in spremenijo v kovino, zlitine ali kemične koncentrate, ki se uporabljajo v izdelkih, kot so letalski motorji, droni, baterije in akumulatorji.

Sporne metode v DR Kongo
Več kot 60 odstotkov svetovnega kobalta nakopljejo v Kongu, Kitajska pa je največja proizvajalka prečiščenega kobalta. A s povečanim povpraševanjem po kobaltu so se v ZDA okrepili tudi strahovi glede ameriške odvisnosti od uvoza. Februarja so ZDA dodale kobalt na seznam 35 mineralov, označenih kot ključne za gospodarstvo. Podjetja, dejavna v ZDA, upajo, da jim bo njihov status "made in America" ("Izdelano v ZDA") pomagal pospešiti vladno odobritev njihovih načrtov in tako njihove izdelke ločiti od uvoženih.

Navedbe o korupciji in otroški delovni sili v rudnikih v Kongu so ustvarile dodaten pritisk na kupce, da najdejo nove vire zalog. Država je tudi napovedala, da bo davek na kobalt povečala za petkrat, kar trge navdaja z dodatno negotovostjo.

"Le nekaj nahajališč je, kjer lahko dobite etično nakopani kobalt, in mi želimo biti eno od njih. Mislim, da bi to za nas pomenilo prednost," pravi Michael Hollomon, direktor družbe Missouri Cobalt. Podjetje namerava še ta mesec začeti kopati kobalt v starem rudniku svinca v Misuriju. Predvidevajo, da je v rudniku za 15.000 ton kobalta, kar bi bilo največje tovrstno nahajališče v Severni Ameriki.

Višje cene za etično rudarjenje?
Kljub visokoletečim ambicijam pa realno stanje, kje so po svetu večje zaloge visokokakovostnega kobalta, pomeni, da bodo ZDA vedno morale določeno količino te rude uvažati. Kljub spornim metodam analitiki pričakujejo, da se bo Kongov delež svetovne proizvodnje kobalta povečal, glavni igralec na trgu prečiščenega kobalta naj bi ostala tudi Kitajska.

Čeprav ameriška podjetja ostajajo le manjši igralec na trgu kobalta, pa bi lahko za svoje proizvode postavili visoko ceno, meni Caspar Rawles, analitik pri Benchmark Mineral Intelligence. "Vsako podjetje v dobavni verigi si želi zmanjšati svoje geopolitično tveganje, zato mislim, da je vsak projekt zunaj Konga v tem smislu v močnem položaju," pravi.

Izzivi sicer ostajajo nezanemarljivi, saj že sama vzpostavitev rudnika stane več 100 milijonov dolarjev. Dodatno negotovost predstavlja spremenljiva cena kobalta, zaradi vse višje cene te rudnine pa podjetja iščejo načine, kako bi zmanjšale odvisnost od kobalta.

Kako zmanjšati odvisnost od kobalta?
Gerbrand Ceder
s Kalifornijske univerze v Berkeleyju tako opravlja raziskavo, kako bi ustvaril stabilne akumulatorje, ki ne potrebujejo večjih količin kobalta. Toda kot sam pravi, bo potrebnih še najmanj od pet do deset let, da bi tovrstno tehnologijo lahko uporabljali v večjem obsegu. In do takrat bo kobalt prišel še kako prav.

Lani je bilo okoli 72 odstotkov kobalta še vedno porabljenega za proizvodnjo elektronskih naprav, kot so računalniki, a glede na to, da je prodaja električnih avtomobilov lani zrasla za 51 odstotkov, bo v prihodnje vse večji delež kobalta porabljen za akumulatorje zanje.

Avtomobilski velikani, kot je Tesla, o potrebah po kobaltu molčijo, neimenovani viri pa pravijo, da Volkswagen še ne ve, kako bo pridobil potrebno količino. Rudarski velikan Glencore je konec lanskega leta napovedal, da namerava do leta 2020 letno pridobiti 63.000 ton kobalta, torej 36.000 ton več kot lani.

Kobalt je stranski produkt rudarjenja bakra in niklja, njegova količina v vsaki toni rude pa je zelo majhna. Zaloge kobalta so tako odvisne od intenzivnosti pridobivanja bakra in niklja.

Čeprav bo povečana proizvodnja najverjetneje zadostila povpraševanja v naslednjih nekaj letih, pa analitiki že za leto 2022 napovedujejo pomanjkanje kobalta.