Sloveniji prej ali slej grozi prekinitev dobave zemeljskega plina iz Rusije, s katero sicer nimamo več neposrednih pogodb, še zmeraj pa ga nekaj dobivamo prek vozlišča v Avstriji. Z novim sporazumom, spomladi sklenjenim z Alžirijo, bomo še povečali dobavo od tam, tako da bi lahko zadostili približno polovici svoje porabe – a šele z letom 2026.

Skrbi glede oskrbe s plinom pred letošnjo zimo sicer niso tako velike, kot so bile pred dvema letoma ob izbruhu vojne v Ukrajini. Kot je v pogovoru za Radio Slovenija povedal direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, stanje v mestu Sudža, kjer potekajo vojaški spopadi, spremljajo in za zdaj bistvenih sprememb pretoka plina od tam ni.

Dodal je, da so dobave iz Rusije na ravni celotne Evrope padle z nekdanjih 40 na vsega osem odstotkov. Tako da tudi v primeru prekinitve pričakuje nemoteno oskrbo. Simulacije združenja evropskih operaterjev za plin ENTSOG kažejo, da ob zadostni napolnjenosti skladišč ne bo težav. "V primeru 90-odstotne zapolnjenosti skladišč bi bila Evropa že precej dobro oskrbovana in prekinitev ne bi povzročila motenj. In teh 90 odstotkov smo skorajda dosegli v teh dneh," je dejal Eberlinc.

Cene veliko nižje kot leta 2022

Konec leta se bo tako iztekla pogodba o tranzitu ruskega plina čez Ukrajino, ki je ukrajinska stran ne bo podaljšala – tudi če se to zgodi nekaj mesecev prej, dolgotrajnega učinka ne bo, pravi finančni analitik Tilen Šarlah.

Sorodna novica Ukrajina prevzela nadzor nad mestom Sudža. Z obmejnega območja evakuiranih 200.000 Rusov.

Kaj pa vpliv na cene? "Včasih se zaradi cikličnega gibanja energentov v zimskih mesecih lahko pričakuje malenkost višja cena, nikakor pa ne neka eskalacija, kot smo jo videli v preteklih letih. Mislim, da se bo cena gibala od 40 do 45, mogoče 50 evrov za megavatno uro v najhujših zimskih mesecih," je dejal Šarlah. To je bistveno manj kot pred dvema letoma, ko so cene dosegale od 100 do 150 evrov za megavatno uro in več.

Sorazmerno s plinom se giblje tudi cena električne energije. "Cene električne energije so se zdaj stabilizirale pri približno 100 evrih za megavatno uro, še pred nekaj tedni so se gibale med 80 in 90 evri za leto 2025. To je cena, ki jo trg sprejema za svojo, neka ravnotežna cena," je povedal finančni analitik.

Proces nižanja cen sicer traja že dve leti, v prihodnje pa bo vse odvisno od stanja gospodarstva, povpraševanja, zahtev zelenega prehoda.