Župan Anton Štihec je za MMC pojasnil, da bo izguba dela za občino pomenila znatno povišanje socialnih transferjev, ki so se v občini v zadnjem letu in pol zvišali z 3,2 na 4,2 milijona evrov. Kot župan se zavzema, da bi vsi tisti delavci Mure, ki bodo trajno ostali na zavodu za zaposlovanje, prejeli največjo mogočo odpravnino (v občini ocenjujejo, da od 4.000 do 5.000 evrov).
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je opozoril, da bo vsak peti Pomurec ostal brez dela. Zahteva sklic izredne seje DZ-ja.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so za MMC pojasnili, da pozorno spremljajo dogajanje v Muri, skupaj z območno službo zavoda za zaposlovanje in centrom za socialno delo pa so pripravili oziroma pripravljajo potrebne ukrepe. Presežnim delavcem Mure bo v pomoč sklad dela, ki je bil aktiviran v juniju, območna služba zavoda za zaposlovanje pa jih bo vključevala v programe subvencioniranih zaposlitev in samozaposlitev ter programe vključevanja v javna dela. V ta namen že povečujejo obseg javnih del, pripravili pa bodo tudi programe prezaposlovanja k novim delodajalcem, ki bi bili na voljo na lokalnem trgu dela.
Občina že uspela pridobiti nekaj investitorjev
Občina je na svojih zemljiščih že uspela pridobiti nekaj tujih investitorjev (tudi iz tekstilne panoge), ki naj bi prihodnje leto zaposlili od 320 do 400 delavcev, je povedal Štihec. Od države pa v občini pogrešajo pripravljenost prenesti nekatera stavbna zemljišča, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, nazaj na občino, saj bi zemljišča lahko potem kot vložek občina ponudila investitorjem. Pogrešajo tudi pripravljenost države, da svojim zemljiščem spremeni namembnost, kar je predpogoj, da se lahko z novimi investitorji sploh pogovarjajo o morebitnem prihodu.
Štihec meni, da bi se reorganizacija Mure morala zgoditi v čim krajšem času, po vnaprej določenem scenariju, ki bi moral biti predhodno podrobno izdelan, s ciljem, da delavci Mure v čim manjši meri občutijo finančno krizo v svojih družinskih proračunih.
V primeru prehoda delavcev med brezposelne pa bodo ti upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposlenosti, so pojasnili na ministrstvu. Prve tri mesece tako znaša 70 odstotkov, preostali čas pa 60 odstotkov osnove. Pravica do nadomestila traja:
- 3 mesece za zavarovanje od enega do petih let
- 6 mesecev za zavarovanje do petih do petnajstih let
- 9 mesecev za zavaorvanje od 15 do 25 let
- 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let
- 18 let za zavarovance, starejše od 50 let, in zavarovanje nad 25 let
- 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovanje nad 25 let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje