Vse pomembnejše centralne banke po svetu dvigujejo obresti. Angleške in japonske so sicer pred kratkim ostale nespremenjene, vendar ne bo dolgo tako. Tudi neodvisna Švica se sredi junija ni mogla izogniti zaostrovanju denarne politike in je teden po Evropski centralni banki (evroobresti zdaj znašajo štiri odstotke) obresti dvignila na 2,5 odstotka. Številnim Slovencem, ki imajo posojilo vezano na švicarski frank, ta poteza seveda ne bo všeč, saj je pričakovati, da se bo frank okrepil.

Cilj centralnih bank: preprečiti inflacijo
Obdobje super poceni kapitala se je končalo. Številna podjetja so to izkoristila in zadnja leta smo videli val združitev in prevzemov. Učinki so bili zelo opazni na delniških trgih. Newyorški Dow Jones je dosegel rekordno vrednost, evropske borze pa šestinpolletni vrh. Zaradi nevarnosti inflacije, ki je največji gospodarski sovražnik, so centralni bankirji prisiljeni v višanje obrestnih mer, vedno višji pa so tudi donosi obveznic. Vprašanje je, kako bo to prizadelo podjetja in porabnike. Bodo dobički padli? Bodo porabniki, zaskrbljeni zaradi vedno višjega mesečnega obroka za stanovanje, zategnili pas? Bodo obveznice postale resna konkurenca delnicam, kar bi onemogočalo svežo rast delniških indeksov?

Padec indeksa Zew ne skrbi analitikov
Omenjene skrbi so zadnji teden močno vplivale na trgovanje na največjih borzah, za nekaj nervoze pa je skrbela tudi nafta. Sod ameriške lahke nafte se je povsem približal 70 dolarjem, kar je največ v zadnjih desetih mesecih. V Frankfurtu je nekaj negotovosti vnesel podatek o padcu indeksa zaupanja Zew, ki kaže gospodarsko ozračje nemškega gospodarstva. Analitiki kljub temu niso zaskrbljeni in trenutno stanje gospodarstva opisujejo kot dobro. Frankfurtska borza je tako sredi tedna segla rekordno visoko, merjeno z indeksom DAX30, ki je letos do rekordnega dne pridobil 24 odstotkov, že dan pozneje, v četrtek, pa izgubil poldrugi odstotek.

T. O.