Novinarski organizaciji sta v pismu protestirali proti "uničevanju časnika Delo in nepoštenemu ravnanju poslovodstva Dela, ki izigrava zakonodajo in socialni dialog". Kot navajajo, so na Delu z odpustitvijo zaposlenih uradno začeli izvajati program razreševanja presežnih delavcev. Po programu je bilo nazadnje predvidenih 11 odpovedi delovnega razmerja in 94 odpovedi pogodb o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.

"Do 15. januarja, ko je poslovodstvo sprejelo program razreševanja presežnih delavcev, je že odšlo 16 zaposlenih, ki so družbo v treh mesecih izrednega stanja, pod pritiskom napovedanih odpuščanj, zapustili sporazumno. Dejansko torej ne bo odšlo 11 zaposlenih, kot je bilo predvideno s programom, temveč 27 zaposlenih," so opozorili na DNS-ju in SNS-ju.

Delo zavrača očitke sindikata

V vodstvu Dela so potrdili, da so danes vročili odpovedi pogodbe o zaposlitvi sedmim novinarjem in fotografom na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Ob tem se ne strinjajo z navedbami sindikata in društva novinarjev Slovenije, da je šlo za odpuščanje mimo zakonodaje in socialnega dialoga.

Program razreševanja presežnih delavcev je bil po njihovih navedbah potreben, ker je družba izvedla reorganizacijo in v tem postopku večjemu številu zaposlenih ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Oba sindikata – tako novinarski kot sindikat Pergam – sta bila vključena v postopek programa in vodstvo se je skušalo čim bolj približati njunim zahtevam po upoštevanju socialnih kriterijev pri odpuščanjih, trdijo na Delu.

Ob tem so dodali, da je vodstvo sprejelo tudi številne omilitvene ukrepe, da bi zmanjšalo posledice odpuščanja. Odzvali so se tudi na navedbe novinarskih organizacij, da se s tem uničuje časopis in ruši slovensko (časnikarsko) novinarstvo in na njihov poziv poslovodstvu Dela k spoštovanju družbene vloge medija v demokraciji ter upoštevanju interesa in potrebe javnosti po kakovostni informaciji.

Vodstvo Dela navaja, da je število zaposlenih novinarjev v medijski hiši Delo še zmeraj dovolj veliko in višje, kot predvidevajo standardi iz tujine, da bi lahko zagotavljali vsebine v zdajšnjem obsegu, zato je skrb po njihovi krnitvi odveč. Zagotavljanje vzdržnosti poslovanja medijskih družb v današnjih razmerah na trgu, predvsem trgu tiskanega časopisa, zahteva prilagajanje razmeram, česar pa na Delu ne povezujejo z zmanjševanjem družbene vloge medijev v demokraciji.

Postopki, ki jih zakon predpisuje v primeru programa razreševanja presežnih delavcev, trajajo dolgo, v tem primeru tudi zaradi izredno dolgotrajnih pogajanj z obema sindikatoma. "Žal nam je, da sindikat novinarjev v tem procesu ni sodeloval bolj tvorno, njegova današnja izjava za javnost pa je zlonamerna in zavajajoča," so še zapisali v odzivu.