Država ljubljanske banke ni sanirala, da bi bila njena večna lastnica, ampak da po sanaciji išče nove lastnike.
Pomembno je, ali gre donosnost banke v državni proračun ali v privatne žepe.
Banka Koper je pred leti prišla pod italijansko banko, ki jo obvladujejo centri moči, glej ga zlomka, iz Vatikana. Ali bomo morali nekoč za kredit prositi Boga?
Vlada bo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države na podlagi sprejetega zakona o upravljanju teh naložb pripravila do jeseni, je premier Borut Pahor odgovoril na vprašanje Radovana Žerjava (SLS), ali ima vlada strategijo prodaje državnega premoženja in ali je katere od naložb države opredelila kot strateške.
Na isti seji so poslanci razpravljali tudi o predlogu zakona o RTV Slovenija.
Pahor želi strateškega partnerja za NLB
Glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) je premier takrat dejal, da bo DZ odločil, ali bomo banko dokapitalizirali iz proračuna ali pa bo vstopil strateški partner. Po njegovem osebnem mnenju bi bilo za "nacionalne koristi dobrodošlo", da bi v NLB vstopil strateški partner, ki si želi donose na dolgi rok in bi imel NLB za izhodišče za krepitev bančnega deleža širše v regiji, Slovenija pa bi ohranila nadzorni delež.
"Vlada mora določiti prioritetne naložbe, ki morajo biti strateške, in taka strateška naložba je tudi načrt za upravljanje NLB-ja", je prepričan Borut Pahor, ki je pred državnim zborom zatrdil, da bo vlada premoženje v lasti države in slovenske naložbe urejala s pametnimi odločitvami, ki jih ne bo pogojeval politični, temveč gospodarski interes.
Premier si tudi želi odgovora na vprašanje, ali je Slovenija zato, ker je NLB v državni lasti, kakor koli lažje premagala težave kreditnega krča in ali je lažje regulirala bančni in finančni sistem. Po Žerjavovem mnenju bi bilo nujno razmisliti o združevanju NLB-ja in Zavarovalnice Triglav, s čimer da bi nastal močan finančni steber, ki bi lažje konkuriral na bančnem in zavarovalniškem trgu.
Gaspari: Agencija bo naredila red in dala podatke
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je razkril, da ima država okoli 6 milijard premoženja v različnih inštitucijah, kar znaša 16 odstotkov družbenega proizvoda. Pri upravljanju s tem premoženjem je po ministrovih besedah glavno tehtanje med strateško vrednostjo naložbe in na drugi strani stroški financiranja te. Za oceno stroškov je nujna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki bo pri 152 družbah, kjer je država finančno prisotna, lahko pridobila podatke, na podlagi katerih bo lahko temeljila strokovna odločitev o strateških in sekundarnih naložbah, je pojasnil Gaspari in dodal, da se bodo šele tedaj lahko odločili, kaj storiti z NLB-jem in preostalimi državnimi lastništvi. "Gradivo za strategijo je v pripravi, dostopno bo javnosti in prišlo tudi pred državni zbor," je še zatrdil.
"Ne smemo hiteti, NLB je preveč pomemben"
Minister za finance Franci Križanič je prepričan, da je NLB velika in urejena institucija s kakovostnim regulatorjem - Banko Slovenije, zaradi katere je NLB odigral pomembno vlogo pri spopadu s krizo. "Od novembra 2008 do sredine leta 2009, ko je finančni kreditni trg v Evropi zamrznil, ko je vsakdo reševal samo samega sebe, takrat smo mi zagotavljali ustrezno likvidnost slovenskega gospodarstva pretežno preko te banke," je izjavil. To je po njegovem mnenju dodaten razlog za to, da se strategija reševanja in povezovanja pripravi premišljeno, na podlagi raziskav, ki jih je posebna skupina strokovnjakov že naredila in so podlaga za celotno strategijo.
Je pa Križanič mnenja, da bi država pri dokapitalizaciji morala sodelovati: "Analize kažejo, da bi, če ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) in se bo ta odvijala po tržni vrednosti ter bo pozneje, ko se bo trg normaliziral, ta cena dosegla 2,5-kratnik tržne vrednosti, zlasti če bo prišlo do prestrukturiranja lastništva, lahko izgubili tudi do pol milijarde evrov."
Parlamentarci želijo NLB v (pretežni) slovenski lasti
Poslanske skupine so si blizu v vprašanju lastniških deležev v NLB-ju in NKBM-u. Strinjajo se, da je treba banki ohraniti v državni lasti, saj bosta le v tem primeru ostali hrbtenica slovenskega gospodarstva, in ne orodje za doseganje dobička neki drugi, tuji banki, pri čemer pa se lahko tujci vključijo kot pomemben strateški partner. Razhajo pa se pri načinu dosega cilja: nekatere so zagovarjale ohranitev državnega lastništva, nekatere bolj učinkovito upravljanje ne glede na lastništvo, nekatere čakajo na strategijo.
"Državno lastništvo v naši največji banki je strateški interes," je dejal predlagatelj današnje razprave in predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Domače lastništvo bank je temelj ekonomske suverenosti v interesu državljanov za ohranitev slovenske identitete, meni poslanec.
Borut Sajovic se je v imenu LDS-a zavzel za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. NLB se mora po njihovem mnenju reorganizirati in vzpostaviti poslovodstvo, ki bo skrbelo za temeljne naloge banke - učinkovito podporo gospodarstvu in prebivalstvu, je menil in dodal, da naj država pri dokapitalizaciji sodeluje s konverzijo depozitov, ne z novim zadolževanjem.
V SDS-u pogrešajo strategijo razvoja finančnega sektorja. Če nimamo odgovora glede prihodnosti sektorja, ne moremo imeti odgovora glede dokapitalizacije NLB-ja, je dejal Andrej Vizjak. V času krize je bila teza, da državno lastništvo zagotavlja odzivnejši odnos banke do gospodarstva, na preizkusu. Banke v državni lasti niso upravičile tega pričakovanja, meni Vizjak. "Banke v večinski državni lasti so bile in so politični peskovnik vladajoče elite, oz. bolje rečeno, tistih elit, ki so postavljale ključne upravljavske organe banke," je dejal nekdanji gospodarski minister.
Franc Pukšič pa se sprašuje, ali bo kdo prevzel odgovornost za nastalo stanje v NLB-ju in pove: "Do tega, da moramo iskati strateškega partnerja in iskati način dokapitalizacije, smo prišli, zaradi neodgovornega vodenja in nadzora, ko so vodilni dajali nezavarovane kredite, ki so se porabljali za tajkunske odkupe."
Država ljubljanske banke ni sanirala, da bi bila njena večna lastnica, ampak da po sanaciji išče nove lastnike.
Pomembno je, ali gre donosnost banke v državni proračun ali v privatne žepe.
Banka Koper je pred leti prišla pod italijansko banko, ki jo obvladujejo centri moči, glej ga zlomka, iz Vatikana. Ali bomo morali nekoč za kredit prositi Boga?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje