Peko je lani ustvaril 744.000 evrov dobička v primerjavi z izgubo v letu 2010, ko je ta znašala 11 milijonov evrov, je povedal predsednik uprave družbe Janez Sajovic. Letos pa se spopadajo z za desetino slabšo prodajo, kar jih je pahnilo v dvomilijonsko izgubo, kar je še nekoliko slabše od istega obdobja lani in precej pod načrtom.

"Kriza je in ljudi je strah, celo na razprodaje ne pridejo več," je pojasnil in kot razlog za slabšo prodajo navedel tudi vreme brez pravega prehoda med zimo in poletjem, ko bi se prodajali zaprti modeli čevljev. Peko mora posodobiti trgovine, vpeljati novo celostno podobo in izboljšati prodajalce, se zaveda Sajovic.

Močno jim načrte kvari tudi pomanjkanje denarja na državni ravni, saj je Peko nameraval v trgovsko verigo vložiti tri milijone evrov, ki bi jih država po načrtu morala zagotoviti septembra letos. Vendar tega denarja jeseni zagotovo ne bo, saj država že marca ni mogla zagotoviti treh milijonov evrov za posodobitev proizvodnje.

Vlada prodaja, Sajovic išče nove lastnike
Država je, potem ko je januarja vplačala prvih šest milijonov evrov, rok za izbor partnerja, ki bi dokapitaliziral Peko, in s tem tudi drugo polovico dokapitalizacije z marca prestavila na konec leta. Vlada je ob tem Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države naložila pripravo izstopne strategije države iz Peka.

Ker se Sajovic zaveda, da Peko ni strateška naložba države, je že iskal kupce, in trenutno ima dva morebitna kupca iz ZDA. Ob tem od mogočih novih lastnikov zahteva, da ohranijo blagovno znamko in proizvodnjo ter da vložijo vsaj od pet do deset milijonov evrov v proizvodnjo, informatiko in razvoj.

"Peko se mora nujno posodobiti. Zaradi 30 let in še več starih strojev imamo slabo produktivnost," je pojasnil. Najnujnejše naložbe zato trenutno izvajajo z lastnimi sredstvi, med drugim v pol milijona evrov vreden nov stroj za proizvodnjo podplatov v hčerinski družbi PGP.

Povečujejo neodvisnost
Z junijem je Peko zagnal tudi nov obrat v Knjaževcu v Srbiji za izdelavo zgornjih delov čevljev, s čimer so zmanjšali število kooperantov. Za zdaj v Knjaževcu naredijo 500 parov na dan, od 300 do 350 parov zahtevnejših modelov sešijejo v Tržiču, preostanek od okrog 1.700 do 2.000 parov dnevno pa še vedno kupijo pri kooperantih.

V prihodnje pa razmišljajo, da bi proizvodnjo za južne trge z montažo vred, ta je v celoti v Tržiču, preselil v Srbijo. V Sloveniji bi poleg razvoja ostala proizvodnja za evropske trge, kjer želijo prodajo bistveno povečati.